Irska, Portugalska in Slovenija, tri države z različno zgodovino in institucionalnim okvirjem, so pred krizo leta 2008 in po njej spodbujale fleksibilizacijo trga dela in aktivne politike zaposlovanja. Te politike so bile postavljene kot temeljne politike na ravni EU. Vendar je med krizo, ki jo je povzročil covid-19, prišlo do pomembne spremembe, saj so vlade v vseh treh državah izvajale ukrepe, ki so mnogo bolj spominjali na neokeynesianske politike. V članku pojasnjujemo, da so bili ključni mehanizmi za različne izbire politik trga dela v treh državah pogojeni z različnimi tipi obeh kriz, (ne)sovpadanjem interesov različnih akterjev in razredov ter različnimi javnopolitičnimi okvirji, ki jih je spodbujala EU.
|