izpis_h1_title_alt

Doživljanje in uravnavanje čustev pri socialnih pedagoginjah zaposlenih v osnovni šoli
ID Nur Ergül, Seda (Author), ID Prosen, Simona (Mentor) More about this mentor... This link opens in a new window

URLURL - Presentation file, Visit http://pefprints.pef.uni-lj.si/7460/ This link opens in a new window

Abstract
Pedagoški delavci imajo pomembno vlogo pri akademskem izobraževanju učencev ter krepitvi njihovih čustvenih in socialnih spretnosti, da lahko posamezni učenci uspešno delujejo v družbi. Zato je v veliko pomoč, če so pedagoški delavci tudi čustveno kompetentni - sposobni prepoznati in razumeti svoja čustva in čustva drugih ter jih uravnavati v različnih okoliščinah. Žal lahko zaradi pomanjkanja ustreznih pedagoških virov o pomenu čustev in strategij uravnavanja čustev (ER- angl. emotion regulation, regulacija čustev) v izobraževalnem okolju pedagoški delavci ostanejo nepripravljeni na spreminjanje čustvenih odzivov ter pri svojem delu povzročajo stisko in neprijetno čustveno doživljanje. V pričujoči raziskavi je 42 socialnih pedagogov, ki delajo v slovenskih osnovnih šolah, izpolnilo spletno anketo, katere namen je bil oceniti intenzivnost njihovega čustvenega doživljanja, uporabo izbranih strategij ER čustev, znanje o čustvih in ER, delovno obremenitev (tj. število učencev, s katerimi dnevno delajo) in poklicno fazo, v kateri se nahajajo. Ugotovitve kažejo, da so veselje, ponos in ljubezen najbolj intenzivno doživljana čustva, socialna podpora pa najpogosteje uporabljena strategija ER med socialnimi pedagogi. Nasprotno pa je uporaba snovi najmanj pogosto uporabljena strategija ER pri socialnih pedagogih. Poleg tega so bili intenzivnost jeze, izčrpanosti in brezupa pozitivno povezani z uporabo več strategij ER: izbiro situacije, potlačevanjem, uživanjem tolažbe, uporabo psihoaktivnih snovi in izogibanjem doživljanju ter negativno povezani s kognitivno ponovno oceno pomena dogodka in spreminjanjem situacije. Tudi predhodno znanje socialnih pedagogov o čustvih in strategijah ER je bilo močno in pozitivno povezano z intenzivnostjo prijetnih čustev in uporabo bolj prilagodljivih strategij ER. Druge pomembne ugotovitve se nanašajo na delovno obremenitev socialnih pedagogov in poklicno fazo, v kateri se nahajajo v povezavi z njihovim čustvenim doživljanjem in izbranimi strategijami ER. Na podlagi rezultatov je delovna obremenitev socialnih pedagogov pozitivno povezana z uporabo tolažilnega prehranjevanja, uporabo psihoaktivnih substanc, izbiro situacije in kognitivnim prevrednotenjem. Socialni pedagogi, ki se prepoznavajo v fazah kariernega razvoja, ki vključujejo afirmativna dejanja in pozitiven odnos do poklica, so bolj nagnjeni k doživljanju prijetnih čustev, medtem ko tisti, ki se prepoznavajo v fazah kariere, povezanih z negativnim odnosom in vedenjem do poklica, pogosteje doživljajo neprijetna čustva. Implikacije, ki temeljijo na teh kvantitativnih podatkih, lahko pripomorejo k ozaveščanju o pomenu čustvenega doživljanja pedagoških delavcev in strategij regulacije čustev v izobraževalnih okoljih.

Language:Slovenian
Keywords:strategije uravnavanja čustev
Work type:Master's thesis/paper
Typology:2.09 - Master's Thesis
Organization:PEF - Faculty of Education
Year:2022
PID:20.500.12556/RUL-142708 This link opens in a new window
COBISS.SI-ID:130149635 This link opens in a new window
Publication date in RUL:25.11.2022
Views:547
Downloads:30
Metadata:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
Share:Bookmark and Share

Secondary language

Language:English
Title:Emotion experiences and emotion regulation by social pedagogues working in primary schools
Abstract:
Pedagogical workers play an important role in academically educating students and enhancing students’ emotional and social skills so that individual students can function successfully in society. Thus, it is of great help if pedagogical workers are also emotionally competent- having the ability to recognise and understand their own and others’ emotions and regulate them in various circumstances. Unfortunately, the paucity of appropriate pedagogical resources on how emotions and emotion regulation (ER) strategies matter in an educational environment can leave pedagogical workers unprepared for modifying emotional responses and cause distress and unpleasant emotional experience at their work. In this current study, 42 social pedagogues who work in primary schools in Slovenia completed an online survey aimed to assess the intensity of their emotional experience, the use of the selected emotion ER strategies, emotion and ER knowledge, working load (i.e., number of students they daily work with) and the professional phase they perceive themselves in. Findings indicate that joy, pride and love are the most intensely experienced emotions and social support is the most frequently used ER strategy among social pedagogues. In contrast, substance use is the least frequently used ER strategy in social pedagogues. Furthermore, the intensity of anger, exhaustion and hopelessness were positively correlated with the use of several ER strategies: situation selection, suppression, comfort eating, substance use, and experiential avoidance and negatively correlated with a cognitive reappraisal of the meaning of an event and situation modification. Also, previous knowledge of emotions and ER strategies of social pedagogues were highly and positively associated with pleasant emotions’ intensity and more adaptive ER strategies’ use. Other significant findings are about social pedagogues' workload and career phases in relation to their emotional experience and chosen ER strategies. Based on the results, the social pedagogues’ workload is positively correlated with the use of comfort eating, substance use, situation selection and cognitive reappraisal. Social pedagogues recognising themselves in career development phases, which include affirmative actions and positive attitudes towards the profession, are more prone to experience pleasant emotions, while those recognising themselves in career phases related to negative attitudes and behaviours towards the profession are more likely to experience unpleasant emotions. Implications based on this quantitative data may help raise awareness of the importance of pedagogical workers’ emotional experience and regulation strategies in educational settings.

Keywords:emotion

Similar documents

Similar works from RUL:
Similar works from other Slovenian collections:

Back