Preverjanje zgodnje kinetike prepisa BCR::ABL1 in uspešnost zdravljenja bolnikov s kronično mieloično levkemijo v Sloveniji v 10 letih

Železnik, Ana (author), Preložnik Zupan, Irena (mentor), Šućurović, Sandra (co-mentor)

Kronična mieloična levkemija je maligna klonska bolezen, ki jo uvrščamo med mieloproliferativne novotvorbe. Opredeljena je s translokacijo med kromosomoma 9 in 22, posledica katere je nastanek zlitega gena BCR::ABL1. Določanje ravni izražanja zlitega gena nam omogoča spremljanje odgovora na zdravljenje z zaviralci tirozinske kinaze. Zgodnji molekularni odgovor po 3 mesecih zdravljenja je pomemben prognostični dejavnik. Razpolovni čas oziroma hitrost upadanja števila kopij zlitega gena je potencialni napovedni dejavnik izida bolezni. Razpolovni čas se še ne uporablja v rutinski klinični obravnavi bolnikov, prav tako se za bolnike v Sloveniji le-ta še ni računal. Namen magistrske naloge je bil izračunati razpolovni čas in opredeliti njegov vpliv na parametre uspešnosti zdravljenja. V sklopu magistrske naloge smo zbrali podatke bolnikov s kronično mieloično levkemijo v Sloveniji za 10 letno obdobje (2011-2021). Podatki ki smo jih zbrali so: spol in starost bolnikov, datum začetka zdravljenja, raven izražanja zlitega gena v različnih časovnih obdobjih, molekularni odgovori v različnih časovnih obdobjih, vrsta začetnega zdravljenja, velikost vranice in rezultati diferencialne krvne slike. Iz zbranih podatkov smo izračunali relativna tveganja po točkovnikih EUTOS in ELTS. Iz rezultatov statistične analize je razvidno, da imajo bolniki z boljšim molekularnim odgovorom po enem letu zdravljenja krajše razpolovne čase, kar nakazuje na boljši odgovor na zdravljenje. Prav tako imajo krajše razpolovne čase bolniki, ki so kot začetno zdravljenje prejemali zaviralce tirozinske kinaze druge generacije. Ugotovili smo tudi, da med bolniki z različnima prepisoma (e13a2 ali e14a2) ni statistično značilne razlike v razpolovnem času, da se razpolovni čas bolnikov z različnim relativnim tveganjem po točkovniku ELTS statistično značilno ne razlikujejo in da med razpolovnim časom in ravnijo izražanja zlitega gena BCR::ABL1 v mednarodnem merilu po enem letu zdravljenja obstaja zmerna korelacija. V prihodnosti bi razpolovni čas lahko postal nov zgodnji napovedni dejavnik izida bolezni, kar bi zdravnikom omogočalo boljšo individualno obravnavo bolnikov in lažje odločanje o najustreznejšem zdravljenju že zgodaj po postavitvi diagnoze.

• Language: Slovenian
• Keywords: kronična mieloična levkemija, zliti gen BCR::ABL1, molekularni odgovor, razpolovni čas
• Work type: Master's thesis/paper
• Organization: FFA - Faculty of Pharmacy
• Year: 2022
• PID: 20.500.12556/RUL-141943
• Publication date in RUL: 12.10.2022

Secondary language

• Language: English
• Title: Early BCR::ABL1 transcript kinetics monotoring and treatment response in chronic myeloid leukemia patients last 10 years in Slovenia

Abstract

Chronic myeloid leukemia is a malignant clonal disease classified as a myeloproliferative neoplasm. It is defined by a translocation between chromosomes 9 and 22, resulting in the formation of the BCR::ABL1 fusion gene. Determination of the expression level of the fusion gene allows us to monitor the response to treatment with tyrosine kinase inhibitors. Early molecular response after 3 months of treatment is an important prognostic factor. The halving time or rate of decline in the number of copies of the fusion gene is a potential predictor of disease outcome. The halving time is not yet used in routine clinical treatment of patients and for patients in Slovenia halving times were not yet calculated. The purpose of the master's thesis was to calculate the halving time and define its influence on the parameter of treatment success. As part of the master's thesis, we collected data on patients with chronic myeloid leukemia in Slovenia for a 10-year period (2011-2021). The data we collected were: gender and age of the patients, date of initiation of treatment, level of expression of the fusion gene at different time periods, molecular responses at different time periods, type of initial treatment, spleen size and differential blood count results. From data we collected, we calculated the relative risks according to the EUTOS and ELTS scores. The results of the statistical analysis show that patients with better molecular response after one year of treatment have shorter halving times, which indicates better response to the treatment. Patients who received second generation inhibitors as initial treatment also have shorter halving times. From the statistical analysis, we discovered that among patients with different transcripts (e13a2 or e14a2), the halving times are not statistically different and that the halving times of patients with different relative risks according to the ELTS score are not statistically different. We also discovered there is moderate correlation between the halving times and the expression levels of the BCR::ABL1 fusion gene in an international scale after one year of treatment. In the future, halving time could become a new early predictor of the outcome of the disease, which would enable better individual treatment for patients, and would allow doctors to make easier decisions about the appropriate treatment early after the diagnosis.

• Keywords: chronic myeloid leukemia, BCR::ABL1 fusion gene, molecular response, halving time