izpis_h1_title_alt

Življenje odraslih oseb z intelektualno oviranostjo na območju Ljutomera : diplomsko delo
ID Srša, Patricia (Author), ID Urek, Mojca (Mentor) More about this mentor... This link opens in a new window

.pdfPDF - Presentation file, Download (3,05 MB)
MD5: 4B74C439A033E61EF4655191DDD0ED83

Abstract
V diplomski nalogi raziskujem vsakdanje življenje odraslih oseb z intelektualno oviranostjo na območju Ljutomera. V kvalitativni raziskavi je sodelovalo pet skrbnikov in pet oseb z intelektualno oviro, ki živijo na območju Ljutomera. Izvedla sem poglobljene pogovore posebej z ljudmi z intelektualno oviro in njihovimi svojci. Skozi to sem raziskala njihov vsakdan, socialno mrežo, formalne in neformalne vrste pomoči, ki jih prejemajo, vključenost v aktivnosti in skupnost, materialni položaj, stanovanjske pogoje, zdravje, tveganja, varnost in ocenjevala že obstoječe službe. Pri tem sem želela ugotoviti, kako jih lahko podpremo za samostojno bivanje v domačem okolju, kje se pojavljajo ovire in kako jih s pomočjo različnih služb odpraviti. Raziskava je pokazala, da osebe z intelektualno oviro preživljajo povsem običajne dneve in opravljajo določene aktivnosti, ki so postale vsakodnevna rutina. Vsi so vključeni v varstveno delovni center, kjer pogosto sklepajo prijateljstva. Njihove dejavnosti pa so pogosto omejene na njihovo okolico in prostore doma, znotraj katerih se družijo in ustvarjajo. Čeprav so po mnenju sogovornikov v družbi dobro sprejeti, so premalo vključeni v vsakdanje življenje v skupnosti. Primanjkuje različnih dejavnosti in aktivnosti, ki bi omogočale večjo družbeno participacijo in vključenost. Lokalna skupnost namreč ne spodbuja nobenega druženja in je to v veliki meri prepuščeno staršem. Osebe z oviro imajo šibko in ozko socialno mrežo, ki je omejena predvsem na družinske člane in so zato pogosto osamljeni in izključeni iz skupnosti. Zelo pomembna oblika pomoči v življenju oseb z intelektualno oviro je neformalna pomoč, ki jo nudijo njihovi svojci. Eni potrebujejo pomoč v večjem obsegu, drugi v manjšem. Svojci jih spodbujajo k večji samostojnosti in jih vključujejo pri različnih aktivnosti in soodločanju. Pomembno pa je razmišljati o drugih oblikah pomoči, saj svojci ne bodo vedno zmogli skrbeti za njih. Pokazala se je potreba po večjih finančnih sredstvih, informiranosti, krepitvi že obstoječih služb in organizaciji novih oblik v skupnosti, prostovoljstvu, vzpostavitvi skupin za samopomoč, osebni asistenci in drugih oblik bivanja, kot so skupnostna stanovanja, ki omogočajo prehod iz institucionalnega varstva v skupnost.

Language:Slovenian
Keywords:hendikep, intelektualna ovira, dezinstitucionalizacija, vsakdanje življenje, potrebe, življenje v skupnosti
Work type:Bachelor thesis/paper
Typology:2.11 - Undergraduate Thesis
Organization:FSD - Faculty of Social Work
Place of publishing:Ljubljana
Publisher:[P. Srša]
Year:2022
Number of pages:198 str.
PID:20.500.12556/RUL-139772 This link opens in a new window
UDC:364-786.2
COBISS.SI-ID:143376643 This link opens in a new window
Publication date in RUL:07.09.2022
Views:734
Downloads:49
Metadata:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
Share:Bookmark and Share

Secondary language

Language:English
Title:Lives of adults with intellectual disabilities in the Ljutomer area
Abstract:
In my Bachelor’s thesis I explore the everyday life of adults with intellectual disabilities in the Ljutomer area. Five carers and five people with intellectual disabilities living in the Ljutomer area participated in the qualitative research. I have conducted in-depth interviews, specifically with people with intellectual disabilities and their relatives. Through this, I explored their daily lives, their social networks, the formal and informal types of aid they receive, their involvement in activities and with the community, their material situation, housing conditions, health, risks, safety; and assessed the services already put in place. I wanted to find out how we can support them to live independently in their home environment, where obstacle appear and how to overcome them with the help of different services. The study shows that people with intellectual disabilities have ordinary days and do certain activities that have become part of their daily routine. They are all involved in a Varstveno delovni center (“Protective work centre”), where they often make friends. Their activities are often limited to their surroundings and their homes where they socialise and create. Although they are well accepted in the society, they are not sufficiently involved in the daily life of the community. There is a lack of various activities that would increase social participation and inclusion. The local community does not encourage any socialising; thus, this is largely left up to the parents. People with disabilities have a weak and narrow social network, mainly limited to family members, and are often isolated and excluded from the community. A very important form of support in the lives of people with intellectual disabilities is the informal help they receive from their relatives. Some need more help, others less. Relatives encourage them to be more independent and involve them in various activities and decision-making. However, it is important to think about other forms of help, as relatives will not always be able to look after them. The need for more funding, information, strengthening of existing services and the organisation of new forms in the community, volunteering, self-help groups, personal assistance and other forms of living such as community housing, which allows the transition from institutional care to the community has shown.

Keywords:disability, intellectual disability, deinstitutionalisation, daily life, needs, community life

Similar documents

Similar works from RUL:
Similar works from other Slovenian collections:

Back