Koronavirusna kriza in z njo povezani omejitvenimi ukrepi so pripeljali do raznoterih tveganj tako na področju zaposlovanja, gospodarstva kot tudi vsakdanjega življenja. Starši, ki so bili zaposleni, so se srečevali z izzivi usklajevanja delovnih in družinskih obveznosti, ki so bili posebej zahtevni ob zaprtju šol in vrtcev. Mnogim je grozilo tveganje izgube zaposlitve in njo povezana finančna negotovost. Obsežna literatura, ki obravnava spremembe v času covida-19, nakazuje, da se je položaj izraziteje poslabšal ženskam, saj so bile bolj izpostavljene negotovostim zaradi po značaju bolj prekarne zaposlitve, hkrati pa je na njih v večji meri obležalo breme usklajevanja skrbi za družino in delovnih obveznosti. Na podlagi lastne analize najbolj zanesljivih dostopnih podatkov ugotavljamo, da se v Sloveniji v tem obdobju kažejo podobne spremembe, ki potrjujejo prisotnost nekaterih v drugih obdobjih sicer manj vidnih obstoječih neenakosti, obenem z nastajanjem določenih novih neenakosti po spolu. S tega vidika obdobje krize pomeni posebne raziskovalne razmere, ki omogočajo ocenjevanje sicer manj vidnih razlik. Rezultati nakazujejo, da imajo večja prekarnost zaposlitve in izrazitejše zahteve za skrb za družino med ženskami v primerjavi z moškimi posledice tudi pri slabšem ocenjevanju posameznikovega blagostanja.
|