Leta 2012 je bilo v poskusnem nasadu posajenih šest listopadnih drevesnih vrst (Celtis australis L. – navadni koprivovec, Quercus petraea (Matt.) Liebl. – graden, Fagus sylvatica L. – navadna bukev, Prunus avium L. – divja češnja, Juglans regia L. – navadni oreh, in Acer pseudoplatanus L. – gorski javor), ki je zajemal dve različno produktivni rastišči na Krasu v Sloveniji. Namen raziskave je bil ugotoviti katere drevesne vrste so primerne za premeno dotrajanih gozdov črnega bora v ekološko stabilnejše listopadne gozdove, hkrati pa tudi ugotoviti, ali so primerne za ostrejše rastne razmere, ki so napovedane za prihodnost. Izbrane drevesne vrste so ekonomsko zanimive in dosegajo višje vrednosti lesa na trgu kot vrste, ki se na območju naravno pomlajujejo (npr. Ostrya carpinifolia, Fraxinus ornus, Quercus cerris). Meritve so bile opravljene leta 2017, po štirih rastnih sezonah. Vse posajene sadike, z izjemo bukve, so imele visok delež preživetja. Skupno je preživelo kar 70 % sadik, večji delež preživelih je bil na rastišču v ravnini v primerjavi z rastiščem na pobočju. Glede na merjene parametre (preživetje, višina, višinski prirastek, premer 5 cm nad tlemi, vitalnost, kakovost) se je kot najuspešnejša izkazala divja češnja s 83-odstotnim deležem preživetja, kot najmanj uspešna pa navadna bukev z le 20-odstotnim deležem preživetja. Najvišji odstotek preživetja je imel koprivovec (87 %). Pri gorskem javorju so se pokazale največje razlike v merjenih parametrih med bolj in manj produktivnim rastiščem med vsemi vrstami. V premenah bo predvidoma najuspešnejši graden, saj je pokazal veliko odpornost na lokalne sušne razmere. V splošnem so vse vrste, z izjemo navadne bukve, izkazale potencial za prihodnjo premeno borovih gozdov.
|
