Članek obravnava odnos med akademskim pisanjem in svetovanjem o politikah v mednarodnih odnosih. Raziskuje dve najbolj razširjeni stališči o tem odnosu in ugotavlja njuno problematičnost: kot prvo tako obravnava stališče, da naj se akademiki izogibajo političnih razprav, saj mora akademsko delo ostati vrednostno nevtralno, analiza pa neomadeževana z normativnimi sodbami. Drugo stališče pa zagovarja, da je za akademike pravzaprav dolžnost svetovati vladam glede političnih zadev, namesto da se umaknejo v varno zavetje svojih pisarn. Obe stališči sta problematični, saj pravzaprav predpostavljata, da je akademsko znanje pojasnjevalno in da torej le sporoča informacije o prej izoblikovanem svetu. Toda akademiki se ne morejo izogniti relevantnosti določenih politik, hkrati pa se morajo zavedati neizogibno normativnega konteksta svojega dela. Ta razprava je postavljena v kontekst zadnje vojne v Iraku, avtor pa jo zaključuje s pozivom za zavrnitev pozitivističnega znanja, ki je podlaga za obe splošno sprejeti konvencionalni stališči.
|
