izpis_h1_title_alt

Vpliv kemijskih lastnosti nanovlaken na njihovo citotoksičnost
ID Prebanda, Petra (Author), ID Kristl, Julijana (Mentor) More about this mentor... This link opens in a new window, ID Zidar, Anže (Co-mentor)

.pdfPDF - Presentation file, Download (3,35 MB)
MD5: 0FD249DC2CF597EE66FE931EC40C6266

Abstract
V zadnjem desetletju uporaba polimernih nanovlaken pridobiva vse več pozornosti, predvsem v biomedicini in farmaciji. Znanih je veliko raziskav, kjer so proučevali razvoj in potencialno uporabo nanovlaken, primanjkuje pa raziskav interakcij nanovlaken z živimi sistemi. Še posebej pomembna z vidika aplikacije nanovlaken je njihova varnost, ki pa je žal malo raziskana. V magistrski nalogi smo se osredotočili na vpliv kemijskih lastnosti polimerov na varnost oziroma bolj natančno na citotoksičnost nanovlaken. Najprej smo z metodo elektrostatskega sukanja izdelali nanovlakna iz različnih polimerov in njihovih mešanic. Uporabili smo sintezne (polivinilpirolidon (PVP), polivinil alkohol (PVA), polikaprolakton (PCL), polietilenoksid (PEO)) in naravne polimere (hidroksipropil celulozo (HPC), želatino, hitosan). Z vrstičnim elektronskim mikroskopom smo ovrednotili premer izdelanih nanovlaken in velikost por, z merjenjem stičnega kota smo preučili polarnost njihove površine, z diferenčno dinamično kalorimetrijo pa smo določili kristaliničnost uporabljenih polimerov. Raziskali smo povezave med procesnimi parametri in lastnostmi nanovlaken, za lažjo izdelavo le-teh. Ugotovili smo, da se stični kot pri nanovlaknih iz hidrofilnih polimerov zmanjša v primerjavi s filmom, pri hidrofobnih pa poveča zaradi neravne površine nanovlaken. S testom metabolne aktivnosti, ki je tesno povezan z živostjo limfocitov, smo ovrednotili vpliv nanovlaken na njihovo citotoksičnost. Nanovlakna iz polimerov HPC, PVP, PVA in PCL ne izkazujejo citotoksičnosti za limfocite v primerjavi z vzorci brez nanovlaken; enako velja za kompozitna nanovlakna iz PCL in želatine. Pri PEO nanovlaknih in kompozitnih PEO/hitosan nanovlaknih smo opazili zmanjšano metabolno aktivnost limfocitov, a ne statistično signifikantno. Nanovlakna iz PVP in PVA smo tudi termično stabilizirali. Pri PVP ne opazimo bistvene razlike v aktivnosti limfocitov po obdelavi, medtem ko pride pri PVA med stabilizacijo do delnega kemijskega razpada, pri čemer se tvori ocetna kislina, ki je verjetno vzrok zmanjšane živosti limfocitov. Pri nanovlaknih iz PCL, obsevanih z UV svetlobo, smo opazili zmanjšano metabolno aktivnost limfocitov v primerjavi z neobsevanimi. Če povzamemo, na varnost polimerov ne vpliva elektrostatsko sukanje, lahko pa jo spremeni temperatura ali UV sevanje.

Language:Slovenian
Keywords:Nanovlakna, elektrostatsko sukanje, citotoksičnost, limfociti, metabolna aktivnost
Work type:Master's thesis/paper
Organization:FFA - Faculty of Pharmacy
Year:2022
PID:20.500.12556/RUL-135571 This link opens in a new window
Publication date in RUL:20.03.2022
Views:772
Downloads:225
Metadata:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
Share:Bookmark and Share

Secondary language

Language:English
Title:Influence of nanofibers’ chemical properties on their cytotoxicity
Abstract:
In the last decade, the use of polymer nanofibers fabricated by electrospinning has attracted much attention, especially in the field of biomedicine and pharmaceuticals. There is already much research on the potential use of nanofibers, but there is lack of knowledge on the interactions of nanofibers with living systems. Particularly important with regard to the application of nanofibers is their safety, which has not yet been adequately researched. In my master's thesis, we looked at the influence of the chemical properties of electrospun nanofibers on their safety, specifically their citotoxicity. Synthetic (polyvinylpyrrolidone (PVP), polyvinyl alcohol (PVA), polycaprolactone (PCL), polyethylene oxide (PEO)) and natural polymers (hydroxypropylcellulose (HPC), gelatin, chitosan) were used. The diameter of the fabricated nanofibers and the pore size were evaluated using a scanning electron microscope, the polarity of the surface of the nanofibers was investigated by measuring the contact angle, and the crystallinity of the polymers was determined by differential scanning calorimetry. We investigated the relationships between the process parameters and the properties of the nanofibers to facilitate their fabrication. We also found that the contact angle of nanofibers made of hydrophilic polymers decreased compared to films. Whereas the contact angle of nanofibers made of hydrophobic polymers increases due to the uneven surface of the nanofibers. A test of metabolic activity closely related to lymphocyte viability was used to evaluate the effect of nanofibers on cytotoxicity to these cells. Nanofibers made of HPC, PVP, PVA, and PCL polymers and composite nanofibers made of PCL/gelatin did not exhibit cytotoxicity to lymphocytes compared to samples without nanofibers. Reduced metabolic activity of lymphocytes was observed for PEO nanofibers and composite nanofibers of PEO/chitosan, but it was not statistically significant. Nanofibers made of PVP and PVA were also thermally stabilized. For PVP, no significant difference in lymphocyte activity was observed after treatment, whereas for PVA, partial chemical degradation occurred during stabilization, producing acetic acid, which is likely the cause of decreased lymphocyte viability. Decreased metabolic activity of lymphocytes was observed in PCL-irradiated nanofibers compared to non irradiated PCL. In summary, the safety of polymers is not affected by electrospinning, but can be altered by temperature or UV radiation.

Keywords:Nanofibers, electrospinning, cytotoxicity, lymphocytes, metabolic activity

Similar documents

Similar works from RUL:
Similar works from other Slovenian collections:

Back