Splošne politične namere Kosova, da se pridruži evropski družini, so državo spodbudile k reformi izobraževanja učiteljev v skladu z evropskimi merili in referenčnimi točkami. Posebna pozornost je bila namenjena izboljšanju kakovosti začetnega izobraževanja učiteljev. Vendar se je “poenotenje” začetnega izobraževanja učiteljev zgodilo šele leta 2002, zato so institucije kot centri za visokokakovostno izobraževanje in spodbujanje odličnosti še vedno v razmeroma zgodnji fazi svojega razvoja v zagotavljanju kakovostnega izobraževanja učiteljev. Glavni namen te disertacije je preučiti, kako se na Kosovu manifestira kakovost začetnega izobraževanje učiteljev v okviru evropskih iniciativ za izboljšanje kakovosti v začetnem izobraževanju učiteljev. Za raziskovanje različnih vidikov in napetosti, ki označujejo razumevanja, konceptualizacije, dojemanja, kulture in predpostavke, bazo znanja, vrednote in stališča, izkušnje in ukrepe pedagoških delavcev, vodstvenih delavcev in bodočih učiteljev glede kakovosti začetnega izobraževanja učiteljev in procesov izboljšanja, raziskava uporablja kvalitativno raziskovalno paradigmo. Iz obsežnega teoretičnega okvira smo razvili analitični okvir, ki upošteva tri glavne dimenzije, ki so pomembne za preučevanje manifestacije kakovosti začetnega izobraževanja učiteljev v dimenziji institucionalnih politik in prakse (organizacijska kultura, prakse upravljanja, institucionalne politike za zagotavljanje kakovosti, sodelovanje s šolami itd.); dimenziji prakse pedagoških delavcev (praksa v učilnici, vloge pedagoških delavcev, kulture discipline itd.) in dimenziji zasnove in izvajanja programov (razvoj spretnosti, znanja in vrednot bodočih učiteljev, prečne in raziskovalne veščine, vsebina programov, učni izidi in njihovo ocenjevanje itd.). Ugotovitve potrjujejo, da je na Kosovu potekala kontinuirana izobraževalna reforma v okviru prizadevanj za izboljšanje kakovosti začetnega izobraževanja učiteljev preko evropskih iniciativ. Neizogibno so protislovja lokalnih udeležencev in enostranska prizadevanja pri prevajanju in izvajanju evropskih iniciativ za izboljšanje kakovosti izobraževanja učiteljev povzročila, da težave, ki vplivajo na začetno izobraževanje učiteljev na Kosovu, ostajajo izolirane kot nacionalna/kontekstualna zadeva. Naša raziskava razkriva napetosti in protislovja v tem, kako se kakovost začetnega izobraževanja učiteljev manifestira v okviru evropskih pobud. V okviru institucionalne dimenzije smo našli napetosti in protislovja med (i) zunanjimi in notranjimi politikami in prakso, (ii) evropskimi, nacionalnimi in institucionalnimi politikami kakovosti izobraževanja učiteljev in (iii) bolonjsko strukturo in institucionalnimi strukturami ter (iv) klasično administrativno kulturo in kulturo novega upravljanja. V dimenziji prakse pedagoških delavcev smo ugotovili napetosti in protislovja med (i) pedagoško in predmetno disciplino, (ii) pristopi, strategijami in metodologijami pedagoških delavcev v učilnici, (iii) predmetno in predmetno-didaktično prakso ter možnostmi profesionalnega razvoja pedagoških delavcev ter (iv) funkcionalnimi in drugimi vlogami pedagoških delavcev. Pri dimenziji zasnove in izvajanja programov so bile ugotovljene naslednje napetosti in protislovja med (i) ločevanjem razvoja znanja, spretnosti in vrednot v programih, (ii) površinsko konvergenco (površinsko evropeizacijo) in izvajanjem programov ter (iii) razdrobljenim in integriranim programiranjem. Pokazali smo, da na takšne napetosti in protislovja vpliva več kontekstualni spremenljivk, ki sledijo (1) spreminjajoči se vlogi začetnega izobraževanja učiteljev, (2) manjkajoči organizacijski kulturi, (3) tacitnemu znanja bodočih učiteljev, (4) ozkim ciljem in vrednotam bodočih učiteljev ter (5) pomanjkanju lastništva reform in odvisnosti od donatorjev. Da bi bolje razumeli, zaznali in odpravili napetosti in protislovja med udeleženci, priporočamo rekonceptualizacijo konteksta začetnega izobraževanja učiteljev in njegovo obravnavo kot širšega/razširjenega in brezkontekstnega ekosistema. Kot nov pojem v prizadevanjih za teoretiziranje razširjenega konteksta začetnega izobraževanja učiteljev uvajamo tacitnost izobraževalnega konteksta, ki lahko prepozna vse možne napetosti in nasprotja glede percepcij udeležencev o kakovosti začetnega izobraževanja učiteljev za razvoj kolektivnega tacitnega znanja v smeri kulture kakovosti začetnega izobraževanja učiteljev.
|