Glavni cilj raziskave je bil preučiti izkušnje študentov z izrednim učenjem in s poučevanjem na daljavo med pandemijo covida-19. Zanimalo nas je, v kakšnem odnosu s to izkušnjo so njihove strategije za spoprijemanje z izrednimi razmerami, učne strategije in pozitivnost. V raziskavi je sodelovalo 337 študentov. Podatki so bili zbrani s spletnim vprašalnikom. Rezultati kažejo, da so študentje uporabljali bolj prilagojene strategije spoprijemanja (pozitivno prevrednotenje, sprijaznjenje in preusmerjanje k načrtovanju) in manj neprilagojenih strategij (obtoževanje drugih, katastrofiranje). Poleg tega so študentje poročali o pogosti uporabi dveh učnih strategij, tj. strukturiranju okolja in postavljanju ciljev, ter o manj pogosti uporabi strategije prilagoditve načina dela. Samoregulacija in pozitivnost sta skupaj pojasnili 40 % variance študentskih izkušenj med pandemijo. Pomembni napovedniki za bolj konstruktivne izkušnje so bili pogosta uporaba strategij za določanje ciljev in strukturiranja okolja, izrazitejša pozitivnost in manj pogosta uporaba katastrofiranja kot strategije spoprijemanja. Ugotovitve raziskave prispevajo k boljšemu razumevanju učnih izkušenj študentov z izrednim učenjem in s poučevanjem na daljavo med pandemijo ter njihovih korelatov. Poleg tega visokošolskim učiteljem in sodelavcem omogočajo, da se pri podpori študentom za spoprijemanje s pandemijo osredinijo na bistvene elemente.
|