izpis_h1_title_alt

Razvoj spletnega orodja za spodbujanje samoregulativnega učenja
ID Žerovnik, Alenka (Author), ID Rugelj, Jože (Mentor) More about this mentor... This link opens in a new window, ID Polak, Alenka (Co-mentor)

URLURL - Presentation file, Visit http://pefprints.pef.uni-lj.si/6986/ This link opens in a new window

Abstract
Osrednji cilj raziskave, ki je predstavljena v doktorski disertaciji, je bil razvoj in evalvacija pripomočka za dajanje pisnih povratnih informacij, s katerim želijo učitelji spodbujati samoregulacijo učenja in vedenja pri učencih. Učenci, ki so zmožni večje samoregulacije učenja in vedenja, imajo boljše učne dosežke. Učiteljeva načela in strategije vodenja razreda vplivajo na razvoj samoregulacije učenja in vedenja posameznih učencev in na razredno klimo. Učitelji potrebujejo za učinkovito vodenje razreda ustrezne kompetence, s katerimi v razredu ustvarjajo pogoje, v katerih lahko učenci dosegajo dobre učne dosežke. Pri vodenju razreda morajo učitelji upoštevati, da se v mladostništvu v samoregulaciji in socialni kompetentnosti učencev večajo razlike med spoloma; dekleta pogosteje uporabljajo strategije samoregulacije učenja in bolje regulirajo svoje vedenje kakor fantje, razlikujejo pa se tudi v vrsti uporabljenih strategij. Razvoj samoregulacijskih spretnosti poteka od zgodnjega otroštva vse do odraslosti. Z dajanjem strokovno ustreznih povratnih informacij lahko učitelji učence usmerjajo k razvijanju samoregulacijskih spretnosti, to je k (samo)opazovanju, posnemanju, samokontroli in samoregulaciji učenja in vedenja. Strokovno oblikovane in primerno podane povratne informacije spodbujajo učence k proaktivnemu sprejemanju le-teh in prispevajo k večji učni motivaciji učencev in posledično k boljšim učnim dosežkom. Pri spremljanju razvoja samoregulacijskih spretnosti v daljšem časovnem obdobju ima pomembno vlogo digitalna tehnologija, ki omogoča beleženje, zbiranje, obdelavo in analizo zbranih podatkov o učenčevem šolskem delu, učnih dosežkih in njegovem vedenju. S pomočjo digitalne tehnologije lahko zagotovimo hitro izmenjavo povratnih informacij in posledično učinkoviteje spremljamo učenčev učni napredek, učne dosežke ter njegovo vedenje v šolskem kontekstu. Na to, kako bodo ključni deležniki učne situacije, tj. učenci, učitelji in starši učencev, pripravljeni uporabljati digitalno tehnologijo v izobraževanju, bistveno vplivata njihova digitalna pismenost in odnos do tehnologije. Z digitalno tehnologijo lahko obsežne zbirke digitalnih podatkov o napredku, učnih dosežkih ter vedenju učencev enostavno obdelamo in z vizualizacijo učinkovito predstavimo, kar omogoča, da lahko učitelji, vodstvo posamezne šole in oblikovalci šolskih politik pridobijo posplošene in primerljive informacije o stanju izobraževanja v Sloveniji.V empiričnem delu doktorske disertacije predstavljamo rezultate raziskave, katere namen je bil razviti in evalvirati spletni pripomoček za spodbujanje samoregulacije učenja in proučiti vpliv digitalno posredovanih pisnih povratnih informacij na razvijanje samoregulacije učenja in vedenja pri učencih. Pripomoček, ki smo ga poimenovali Pripomoček Pohvale in Potrebne izboljšave (Pripomoček PPI), je bil implementiran kot programski modul in integriran v informacijski sistem za vodenje in upravljanje šol. Na osnovi analize pisnih povratnih informacij v spletnem okolju informacijskega sistema, zbranih pred raziskavo v okviru tega doktorskega dela, smo ugotovili, da učitelji v slovenskem prostoru svojim učencem v pisni obliki dajejo veliko več negativnih komentarjev kakor pohval. Pripomoček PPI smo zato zasnovali z namenom ozaveščanja učiteljev, da s pozitivno naravnanimi povratnimi informacijami pozitivno vplivajo na učno samopodobo in učno kompetentnost učencev. V Pripomočku PPI smo s sodelovanjem z učitelji praktiki oblikovali različne vsebinske kategorije za opisovanje močnih področij šolskega dela in vedenja učencev. V prvem delu empiričnega dela doktorske disertacije predstavljamo proces razvoja pripomočka za dajanje povratnih informacij v digitalnem okolju. V okviru tega procesa smo analizirali zadovoljstvo učiteljev s funkcionalnostjo informacijskega sistema za vodenje razreda (e-Asistent), ki vključuje različne module. V okviru raziskave smo pridobili mnenja učiteljev o uporabnosti modula Pohvale in pripombe, pri čemer smo ugotovili, da so učitelji s funkcionalnostjo obstoječega modula Pohvale in pripombe zadovoljni in menijo, da je za dajanje pisnih povratnih informacij uporaben. Raziskali smo tudi mnenja učiteljev o primernosti in pogostosti zapisovanja ter posredovanja povratnih informacij učencem in njihovim staršem ter njihova mnenja o pomembnosti spremljanja različnih področij otrokovega razvoja. Ugotovili smo, da se učitelji pomena povratnih informacij zavedajo in da menijo, da so pogoste in sprotne povratne informacije pomembne za zagotavljanje spodbudnega učnega okolja in za učni napredek učencev ter da so učitelji pripravljeni povratne informacije učencem zapisovati, čeprav menijo, da so pri svojem delu že zelo obremenjeni. Za vsa identificirana področja spremljanja otrokovega razvoja je večina učiteljev menila, da jih je pri posameznem učencu pomembno spremljati. Na osnovi analize zbranih rezultatov smo identificirali in opredelili tudi kriterije vrednotenja pripomočka, ki smo jih v nadaljevanju raziskave uporabili v procesu evalvacije. V drugem delu empiričnega dela doktorske disertacije predstavljamo rezultate analize učnih in motivacijskih strategij učencev in dijakov, njihove samoregulacije učenja in rezultate analize učiteljevih zaznav o samoregulaciji učenja učencev in dijakov v obdobju treh mesecev šolanja. Na podlagi analize samoocen učencev smo ugotovili, da so učenci statistično pomembno izboljšali svojo samoregulacijo učenja, medtem ko na podlagi analize zaznav učiteljev učenci samoregulacije učenja statistično pomembno niso izboljšali, ampak so jo v primeru avtorsko poimenovanega faktorja Izkazovanje kritičnega mišljenja v učni situaciji celo statistično pomembno zmanjšali. Opozoriti je potrebno, da samoocene niso podali isti učenci kot so jih ocenili učitelji, zato korelacij nismo računali. Zaradi številnih drugih možnih vplivov, kot na primer vpliva učinka novosti, ki jo predstavlja uvedba Pripomočka PPI in raziskovalne predpostavke, da izboljšanje samoregulacije učencev ne more biti zgolj posledica uporabe Pripomočka PPI, menimo, da bi za bolj natančne ugotovitve morali zmožnost učencev za samoregulacijo učenja in vedenja spremljati daljše časovno obdobje ter pri merjenju samoregulacije uporabiti drugačne načine zbiranja podatkov. V tretjem delu empirične raziskave smo raziskovali s pomočjo Pripomočka PPI vzpostavljeno komunikacijo med učitelji, učenci oziroma dijaki in starši. Analiza zbranih anonimiziranih pisnih povratnih informacij učiteljev učencem za obdobje šestih let ter kvalitativna analiza stratumskega vzorca zbranih pisnih povratnih informacij po posameznih podkategorijah spremljanja učencev je pokazala, da učenci iz v raziskavi sodelujočih slovenskih osnovnih in srednjih šol s Pripomočkom PPI prejmejo veliko več povratnih informacij, ki učencem predlagajo, kaj naj pri svojem šolskem delu izboljšajo, kot pa pohval. V raziskavo vključeni učitelji so svojim učencem zapisali zelo veliko pisnih povratnih informacij, ki so se navezovale na opravljanje nalog in aktivnosti v šoli in doma. Učitelji razrednega pouka in učitelji v srednji šoli so svojim učencem zapisali več pohval kot pa usmeritev za izboljšanje njihovega šolskega dela in učenja, medtem ko so učitelji na predmetni stopnji svojim učencem zapisali več usmeritev, kaj in kako naj izboljšajo učenje ali vedenje, kot pa pohval. Učitelji namenjajo statistično pomembno več pohval dekletom kot pa fantom in statistično pomembno več usmeritev za izboljšanje učenja ali vedenja fantom kot dekletom. Analiza Pripomočka PPI z vidika končnih uporabnikov, tj. učiteljev, učencev in staršev, je pokazala, da Pripomoček PPI učiteljem omogoča spremljanje učenja in vedenja učencev ter da je primeren pripomoček za motiviranje učencev za šolsko delo. Po mnenju učiteljev uporaba Pripomočka PPI ni vplivala na njihovo lastno motivacijo za pedagoško delo, njihovo lastno učinkovitost pri pedagoškem delu, njihove lastne dosežke pri poučevanju in drugem delu v šoli, njihovo odgovornost do dela, niti na njihov lasten profesionalni razvoj, vendar so učitelji hkrati menili, da je uporaba Pripomočka PPI povečala njihovo občutljivost za zaznavanje posameznih področij učenčevega učenja in vedenja ter povečala pogostost vključevanja teh področij v pisne povratne informacije in v komunikacijo z učenci. Učitelji so menili, da njihove pisne povratne informacije, podane s pomočjo Pripomočka PPI, niso vplivale na zmožnost učencev za samoregulacijo učenja, večina v raziskavi sodelujočih staršev pa je zaznala pozitiven vpliv uporabe Pripomočka PPI na odzivanje njihovega otroka na ustne in pisne povratne informacije, na otrokovo notranjo motivacijo za učenje, na otrokovo organizacijo časa za učenje, na otrokovo izbiranje načinov učenja, na otrokovo spremljanje njegovih lastnih strategij učenja, na zaupanje, komunikacijo in spoštovanje med otrokom in učiteljem, otrokom in starši ter starši in učiteljem. Pozitiven vpliv uporabe Pripomočka PPI na kakovost sodelovanja med učenci, starši in učitelji so zaznali tudi vsi v raziskavi sodelujoči učenci, ki so prepričani, da so zaradi povratnih informacij, prejetih s Pripomočkom PPI izboljšali svoje učenje, vedenje in učne dosežke. Uporabnost Pripomočka PPI potrjujejo vsi v raziskavi sodelujoči učenci ter večina staršev. Večina sodelujočih učiteljev je menila, da za uporabo pripomočka ne potrebujejo nobenih pisnih navodil, saj menijo, da jih pripomoček vodi k intuitivni uporabi, da pri uporabi le-tega ne zaznajo večjih sistemskih težav, da svoje napake ob vnašanju podatkov enostavno odpravijo, da so se ga hitro naučili uporabljati oziroma si zlahka zapomnili, kako se ga uporablja, da so s pripomočkom zadovoljni in bi ga priporočili tudi drugim.

Language:Slovenian
Keywords:samoregulacija učenja
Work type:Doctoral dissertation
Typology:2.08 - Doctoral Dissertation
Organization:PEF - Faculty of Education
Year:2021
PID:20.500.12556/RUL-132368 This link opens in a new window
COBISS.SI-ID: 81916163 This link opens in a new window
Publication date in RUL:26.10.2021
Views:654
Downloads:60
Metadata:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
Share:Bookmark and Share

Secondary language

Language:English
Title:Development of web-based tool for promotion of selfregulatory learning
Abstract:
The main objective of the dissertation was to develop and evaluate the tool for providing written feedback, by means of which teachers would like to encourage self-regulation of pupils’ learning and behaviour. Pupils who are capable of greater self-regulation of learning and behaviour have better learning outcomes. The teacher's principles and strategies for classroom management influence the development of self-regulation of individual pupils' learning and behaviour and the classroom climate. For effective classroom management, teachers need appropriate skills to create conditions in the classroom under which pupils can achieve good learning outcomes. When implementing classroom management strategies, teachers must take into account that gender differences in pupil self-regulation and social skills increase during adolescence; girls use self-regulation strategies for learning more often and regulate their behaviour better than boys, and they also differ in the range of strategies used. The development of self-regulatory skills takes place from early childhood to adulthood. Through appropriate professional feedback, teachers can guide pupils to develop self-regulatory skills, i.e. self-observation, imitation, self-control and self-regulation of learning and behaviour. Professionally designed and appropriate feedback encourages pupils to accept it proactively and contributes to greater pupil motivation to learn and consequently to better learning outcomes. Digital technology plays an important role in monitoring the development of self-regulatory skills over time and enables the recording, collection, processing and analysis of collected data on pupils' schoolwork, learning outcomes and behaviour. Digital technology enables rapid exchange of feedback and thus to monitor pupil progress, learning achievements and behaviour in the school context more effectively. The way the educational stakeholders, i.e. pupils, teachers and parents of pupils, are prepared for the use of use digital technology in education is significantly influenced by their digital literacy and their attitudes towards technology. With the help of digital technology, extensive databases of digital data on pupils’ progress, learning achievements and behaviour can be easily processed and effectively presented through visualization, so that teachers, school management and school policy makers can obtain general and comparable information on the state of education in Slovenia. In the empirical part of the dissertation we present the research results aimed at the development and evaluation of an online tool for the promotion of self-regulation of learning and examine the impact of digitally transmitted written feedback on the development of pupils’ self-regulation of learning and behaviour. The tool that we named Pripomoček PPI (the tool for giving praise and necessary improvements) was implemented as a software module and integrated into the school management information system. Based on the analysis of the written feedback in the online environment of the information system, collected before the research in this dissertation, we found that teachers in Slovenia give their pupils much more negative comments than praise in written feedback. Therefore, we designed the tool Pripomoček PPI to make teachers aware that positively oriented feedback has a positive effect on pupils' self-esteem and perceived learning competence. In cooperation with the teachers, we created various content categories in the tool Pripomoček PPI to describe the strong areas of the pupils' schoolwork and behaviour. In the first section of the empirical part of the dissertation, we present the process of developing the tool for giving written feedback in a digital environment. In this process we analysed the teachers' satisfaction with the functionality of the classroom management information system (e-Assistant), which includes several modules. The analysis of teachers' opinions on the usability of the module Pohvale in Pripombe (“Praise and Negative comments”) showed that teachers are satisfied with the functionality of the existing module Pohvale in Pripombe and consider it useful for providing written feedback. We also analysed teachers' opinions on the adequacy and frequency of recording and providing feedback to pupils and their parents, as well as their opinion on the importance of monitoring different areas of a child's development. We found that teachers are aware of the importance of feedback and that they believe that frequent and continuous feedback is important to create a stimulating learning environment and to promote pupil progress, and that teachers are willing to write feedback to pupils even if they believe that they are already very busy. For all the areas of observation of child development identified, most teachers felt that it is important to observe the individual pupil. Based on the analysis of the data collected, we also identified and defined the criteria for the evaluation of the tool, which we used in the evaluation process when continuing the research. In the second section of the empirical part of the dissertation we present the results of the analysis of the pupils' learning and motivation strategies, their self-regulation of learning and the results of the analysis of the teachers' perception of the pupils' self-regulation of learning over a period of three months. Based on the analysis of the pupils' self-assessments we found that the pupils improved their learning self-regulation in a statistically significant way, whereas the pupils did not improve their learning self-regulation based on the analysis of the teachers' perception, but even reduced it in a statistically significant way in the case of the factor Demonstrating critical thinking in a learning situation named by the author. It should be noted that self-assessments were not given by the same students as assessed by teachers, so we did not calculate correlations. Due to a number of other possible effects, such as the impact of the novelty of the introduction of the tool Pripomoček PPI and the research assumption that the improvement of pupil self-regulation cannot be exclusively due to the use of the tool, we believe that the ability of pupils to self-regulate their learning and behaviour should be observed over a longer period of time. We should also consider using different methods and ways of data collecton when measuring students self-regulation. In the third part of the empirical research we investigated the communication between teachers, pupils and parents using the tool Pripomoček PPI. The analysis of the collected anonymized written feedback from teachers to pupils over a period of six years and the qualitative analysis of the stratum sample of collected written feedback by individual subcategories of pupil monitoring showed that pupils from Slovenian primary and secondary schools who participated in the survey received much more feedback with suggestions for improvement of their school work than praise. The teachers participating in the survey wrote to their pupils a lot of written feedback concerning the completion of school tasks and homework. Teachers of grades 1 to 5 and secondary school teachers wrote more praise to their pupils than guidance on what and how they could improve their school work and learning, while subject teachers wrote more guidance on what and how they could improve their learning or behaviour to their pupils than praise. Teachers praised girls statistically significantly more than boys and gave boys statistically significantly more guidance on what and how they could improve their learning or behaviour than girls. The analysis of the tool Pripomoček PPI from the perspective of the end users, i.e. teachers, pupils and parents, has shown that the tool Pripomoček PPI enables teachers to observe pupils learning and behaviour and that it is a suitable tool to motivate pupils to do school work. According to the teachers, the use of the tool Pripomoček PPI has not had any impact on their own motivation for teaching, their own effectiveness in teaching, their own achievements in teaching and in other work at school, their responsibility for their work or their own professional development, but at the same time the teachers believe that the use of the tool Pripomoček PPI has increased their sensitivity to the perception of individual areas of pupil learning and behaviour and increased the frequency of including these areas in written feedback and communication with pupils. Teachers felt that their written feedback provided through the tool Pripomoček PPI did not affect the pupils' ability to self-regulate learning, but most of the parents involved in the study noted the positive effects of using the tool Pripomoček PPI on their child's response to oral and written feedback, on the child's inner motivation to learn, on the child's time management for learning, on the child's choice of learning methods, on the child's monitoring of its own learning strategies, on the trust, the communication and the respect between the child and the teacher, the child and the parents and the parents and the teacher. The positive effects of using the tool Pripomoček PPI on the quality of collaboration between pupils, parents and teachers were also noticed by all pupils participating in the study, who are convinced that the feedback they received using the tool Pripomoček PPI has improved their learning, behaviour and learning outcomes. The usefulness of the tool Pripomoček PPI was confirmed by all pupils participating in the study and by most parents. Most of the participating teachers felt that they did not need written instructions on how to use the tool, as they felt that the tool led them to use it intuitively, that they did not recognize major systemic problems and that their data entry errors could be easily corrected, that they learned quickly to use the tool or could remember easily how to use it, that they were satisfied with the tool and would recommend it to others.

Keywords:self-regulation

Similar documents

Similar works from RUL:
Similar works from other Slovenian collections:

Back