Celjska svetovna popotnica, intelektualka in pisateljica Alma Karlin (1889–1950) je japonsko otočje obiskala in v Tokiu prebivala v zgodnjih dvajsetih letih 20. stoletja, ki v zgodovinopisju veljajo za vmesno obdobje med začetkom širjenja japonskega imperija na azijsko celino in njegovim neslavnim koncem leta 1945. Pisateljičino fascinacijo nad deželo je mogoče razbrati tudi iz približno 35 strani dolgega opisa Japonske in Japoncev v njenem najbolj znanem delu Einsame Weltreise. Die Tragödie einer Frau (Samotno potovanje v daljne dežele: tragedija ženske) ter iz odlomkov iz predhodno objavljenih podlistkov z naslovom Reiseskizzen (Popotne skice). Avtor te opise postavi v zgodovinski in ideološki kontekst časa njihovega nastanka, hkrati pa opozori na nekaj vzporednic in nasprotij med reprezentacijami dežele ter njenih prebivalcev izpod peresa Alme Karlin in tistimi slovite britanske popotnice Isabelle Bird (1831–1904). Čeprav v japonskem delu svojega potopisa tega eksplicitno ne omenja, prispevek dokazuje, da je Alma Karlin nedvomno poznala knjižno uspešnico Isabelle Bird Unbeaten Tracks in Japan. Posledično lahko upravičeno sklepamo, da si je svoje podobe Japonske, mogoče celo itinerarij, ustvarila tudi na podlagi tega dela, kar je po avtorjevem mnenju najbolj razvidno iz izbire (klasičnih) tem ženskih potopisov iz viktorijanskega obdobja, ki jih je želela približati svojemu (nemškemu) bralstvu. Kljub temu se zdi, da se Alma Karlin ni podredila tedanjim orientalističnim diskurzom o Japonski, saj v njenih reprezentacijah praviloma ni mogoče zaznati tipične zahodnjaške oholosti, tako značilne za njene popotniške pendante obeh spolov.
|
