Članek obravnava več vprašanj, ki se nanašajo na japonsko pahljačo in kimone iz zbirke Ivana Skuška v Slovenskem etnografskem muzeju. Pripadali so ženi Ivana Skuška, Mariji Tsuneko Skušek, in so bili po njeni smrti predani muzeju skupaj s celotno zbirko Ivana Skuška. Članek z analizo teh predmetov in raziskovanjem življenja Marije Tsuneko Skušek razpravlja o vlogi, ki so jo imeli ti predmeti pri posredovanju japonske kulture slovenskemu občinstvu, s poudarkom na japonskih plesih kot enem od načinov prenosa. Marija Skušek je bila v Ljubljani zelo hitro sprejeta v slovensko družbo, hkrati je tudi pogosto predstavljala japonsko kulturo, in sicer z izvajanjem predavanj ter japonskih pesmi, plesov in čajnega obreda. Z raziskovanjem vlog in vrednosti teh predmetov v muzejski zbirki članek razpravlja tudi o pomenu razumevanja ne samo fizičnega videza predmetov in njihovega življenja, temveč tudi širšega ozadja predmetov in zbirke, pri čemer se osredotoča na lastnico teh predmetov v odnosu do ustvarjalca zbirke. Pomembno je poudariti, kako so se ti predmeti po predaji muzeju iz vsakdanjih uporabnih predmetov spremenili v redko umetnost, s čimer se je spremenila tudi njihova vrednost.
|