Raziskan je bil potresni odziv AB-montažnih stavb z betonskimi vodoravnimi fasadnimi sistemi, ki se pogosto uporabljajo v srednji Evropi. Analitične in numerične študije, ki so predstavljene v doktorski nalogi, so bile podprte z obsežnimi dinamičnimi preizkusi. Številni testi so bili uspešno simulirani z na novo definiranimi numeričnimi modeli. Osnovni mehanizem odziva fasadnih stikov je sestavljen iz treh značilnih faz: faza drsenja, pri kateri se aktivira majhno trenje, stik s panelom, ki povzroči skokovito porast togosti stika, in krhka porušitev. Ugotovljeno je bilo, da so zgornji stiki najšibkejši člen pritrdilnega sistema. S preizkusi na potresni mizi in parametrično študijo je bil ugotovljen mehanizem odziva celotnega montažnega sistema z vodoravnimi paneli in analiziran vpliv panelov na odziv glavne montažne konstrukcije. Ugotovili smo, da lahko obremenitev in kapaciteto sistema stikov izrazimo s pomikom stebra na ravni panela. V okviru parametrične študije je bil analiziran vpliv različnih parametrov na potresni odziv panelov in konstrukcije. Pokazali smo, da je odziv vodoravnega fasadnega sistema odvisen predvsem od začetnega položaja stikov. Vodoravni fasadni sistemi imajo v splošnem majhen vpliv na odziv glavne montažne konstrukcije. Vpliv je opazen le ob zelo vitkih konstrukcijah z majhno maso povprečnega stebra. V nalogi je ovrednoten trenutni projektantski pristop, s katerim lahko razmeroma dobro ocenimo odziv glavne montažne konstrukcije. Podan je sorazmerno preprost postopek za približno oceno obremenitev fasadnega sistema. V zadnjem delu disertacije sta bili narejeni numerična analiza in presoja pridrževalcev
|
