V zadnjem desetletju raziskovalci in vodilni kadroviki, zlasti v večjih organizacijah zasebnega sektorja, izkazujejo povečano zanimanje za upravljanje talentov, medtem ko je v javnem sektorju to vprašanje povsem prezrto. Namen prispevka je podati pregled literature o upravljanju talentov v javnem sektorju in predstaviti možnosti za oblikovanje sistema upravljanja talentov v organizacijah javnega sektorja, ki jih ponuja obstoječa zakonodaja. Osrednji metodološki pristop je kvalitativna raziskava z analizo dokumentov. Prispevek skuša odgovoriti na naslednja tri raziskovalna vprašanja: (Kako) se z nadarjenimi zaposlenimi ravna drugače kot z drugimi zaposlenimi? Katere vrste modelov ali praks na področju upravljanja talentov se uporabljajo v evropskih državah? Kakšne so zakonske omejitve na področju upravljanja talentov javnih uslužbencev v Sloveniji? Pregled literature kaže, da organizacije, ki se zavedajo pomena in prispevanja k končnim organizacijskim ciljem, nadarjene zaposlene obravnavajo drugače kot druge zaposlene v organizaciji. Modeli ali prakse na področju upravljanja talentov se med evropskimi državami zelo razlikujejo. V Sloveniji omejitve predstavlja predvsem dosledno spoštovanje načela enakosti, ki vsem zagotavlja enake možnosti za vključitev v sistem nadarjenih javnih uslužbencev ter omejuje možnosti nagrajevanja in posledično napredovanja javnih uslužbencev. Da bi dobre prakse zaživele tudi v Sloveniji, je potrebna sprememba zakonodajnega okvira.
|
