Oblikovanje uporabniške izkušnje (angl. User Experience Design – UXD) mnogo-krat ni osnovano na etičnem razmisleku zato oblikovalec uporabniške izkušnje nima smernic, na katere bi se lahko naslonil pri razmisleku o etičnih implikacijah UXD. Kljub temu da trenutno obstajajo npr. GDPR regulacije – za mobilne aplikacije in spletne strani – (General Data Protection Regulation (GDPR) – Official Legal Text, n.d.) in regulacije znotraj platform (App Store in Google Play – samo za mobilne aplikacije), ki ne dovoljujejo aplikacij z npr. žaljivo, brezčutno vsebino (App Store Review Guidelines - Apple Developer, n. d.), ali ščitijo varovanje zasebnosti, je po-dročje v glavnem neregulirano. Ta manko etičnega razmisleka o implikacijah UXD odpira vrata nemoralnim praksam v UXD: ustvarjanju škodoželjnih vmesnikov, ki vodijo uporabnika v klikanje neželenih gumbov, izvajanju A/B raziskav znotraj aplikacij in spletnih mest brez vednosti uporabnika, manipuliranju vedenja uporab-nikov, zlorabljanju zasebnosti, neupoštevanju uporabnikove avtonomije in drugim. V svojem magistrskem delu sem želel razmisliti, kako bi lahko tendenca k vrlinam vodila do manj nemoralnih praks, in s tem postaviti osnovo za smernice za bolj etič-no oblikovanje uporabniške izkušnje. Pri diskusiji etike v UXD sem uporabil sodobni praktični pristop v etiki, etiko vrlin, ki postavlja v ospredje karakterne značilnosti moralnega odločevalca ali t. i. deležnika (Hursthouse, 2014; Kawall, 2014; Van Zyl, 2018). V proces UXD je vpletenih več deležnikov, med drugim naročnik, oblikovalec uporabniške izkušnje, oblikovalec uporabniškega vmesnika, programer, tekstopi-sec in uporabnik. V svojem delu sem želel predstaviti pomembnost karakterja vseh vključenih in ne samo npr. naročnika ali oblikovalca uporabniške izkušnje.
Za dosego cilja sem definiral osnovne korake, ki so skupni pri izdelavi različnih artefaktov v UXD (osredotočil se bom na mobilne aplikacije, spletne strani in pro-grame), in ugotavljal, kateri deležniki so vključeni v vsakega od procesov in kakšne so njihove odgovornosti (torej kakšne naloge ima vsak od njih; npr. oblikovanje upo-rabniškega vmesnika je naloga oblikovalca). Raziskal sem, kako UXD vpliva na ljudi, in sicer kdaj je lahko dobrodejen, koristen in kdaj škodljiv. Ta del dela je bil, skupaj z odgovornostmi deležnikov, osnova za razmislek o povezavi med tendenco do vrlin in področjem oblikovanja uporabniške izkušnje.
Rezultat dela je predlog smernic, tj. predstavitev konkretnih primerov, kako bi naravnanost agentov do vrlin lahko vodila do specifičnih vedenj, ki bi lahko predstavljala bolj etični UXD. Končni razmisleki dela bodo objavljeni na kolaborativni spletni strani, ki bo k sodelovanju povabila strokovnjake s tega področja.
|