Januarja 2020 je Hrvaška ukinila okrožne urade državne uprave, njihove pristojnosti pa prenesla na okrožne enote lokalne samouprave. Ta organizacijska sprememba pomeni upravno decentralizacijo. Namen članka je ugotoviti, ali so različni javni uslužbenci različno predvideli učinek omenjene organizacijske spremembe in kateri dejavniki so na to vplivali. Raziskava je bila izvedena med uslužbenci državne uprave (vodje okrožnih uradov državne uprave in vodje njihovih notranjih organizacijskih enot) in uslužbenci okrožne uprave (vodje okrožnih organizacijskih enot) na podlagi vprašalnika, ki je bil sodelujočim poslan junija 2019. Statistična analiza podatkov (52-odstotna stopnja odzivnosti) kaže na statistično pomembno razliko med predvidevanji omenjenih dveh skupin glede vseh štirih kategorij učinka organizacijske spremembe (vložki, postopki, izložki in rezultati). Razlike ni bilo zgolj v enem primeru: obe skupini sta menili, da se bo vloga predstojnikov okrožij povečala. Razliko v predvidevanjih lahko pojasnimo z dvema dejavnikoma kognitivne pristranskosti: interes organizacije za preživetje in povečanje svoje moči ter negotovost (strateška,strukturna, zaposlitvena). Z analizo predvidevanj različnih akterjev glede učinka organizacijske spremembe še pred njeno izvedbo ter z uvedbo dejavnikov kognitivne pristranskosti za razlago razlik med predvidevanji članek predstavlja akademski prispevek na področju upravne decentralizacije.
|