Magistrska naloga se osredotoča na pristopna pogajanja v Evropsko unijo (EU) s Ciprom, Hrvaško ter z Bosno in Hercegovino z namenom ugotavljanja razlik v pristopu k širitveni politiki EU do teh pokonfliktnih držav, predvsem na področju uporabe političnega pogojevanja. Prvi cilj je ugotoviti, na kakšen način so bile države prosilke določene kot pokonfliktne države, z namenom potrjevanja prevlade stabilizacijskih ali integracijskih ciljev v političnem pogojevanju EU. Drugi cilj je določiti, katere predpristopne instrumente je EU uporabljala v pogajanjih, da bi države izpolnile zahtevane pogoje. Raziskava pokaže, da je EU spremenila politične pogoje do pokonfliktnih držav, kot sta Hrvaška in Bosna in Hercegovina, saj je njunem primeru dala prednost ciljem stabilnosti pred integracijo, kar za Ciper ni veljalo. EU je prav tako vpeljala nove instrumente, ki so prilagojeni hrvaškim in bosanskim pokonfliktnim razmeram, kot na primer večstransko pokonfliktno spravo ter sodelovanje za regijsko stabilnost, vendar se njihov učinek v teh državah močno razlikuje.
|