izpis_h1_title_alt

Razvoj poenostavljenega zapisa brajice s pomočjo tehnologije kapljičnega tiska
ID Rotar, Bojan (Author), ID Urbas, Raša (Mentor) More about this mentor... This link opens in a new window

.pdfPDF - Presentation file, Download (11,98 MB)
MD5: 8642BBF879046DF53B6C382179F82294

Abstract
Brajica (angl. Braille) je osnovna komunikacijska tehnika, ki jo osebe z okvaro vida uporabljajo za pisanje in branje. Čeprav je stara že skoraj 200 let, se je njena prvotna koda (6-točkovna brajeva celica, s katero se upodabljajo črke, števke, znaki) ohranila vse do danes. Brajica je učinkovita in vsesplošno uporabljena po svetu. Je edinstvena pisava za osebe z okvaro vida. In prav slednje je najverjetneje razlog, da njenih modifikacij ni veliko, čeprav so zapisi v brajici zelo obsežni ter zahtevajo uporabo le določenih tiskarskih tehnik, s katerimi se zagotovi reliefni tisk. Ne glede na vse, razmišljanje in možnosti v smeri skrajšanja besedil, zapisanih v brajici, lahko pripomore k manj obsežnejšim tiskanim gradivom in posledično hitrejšemu branju. Govorimo seveda o modifikacijah, ki bi jih v času hitrega tehnološkega napredka, z malo kreativnosti in inovativnim pristopom, zagotovo lahko izvedli. Morda je po 200 letih prišel čas, da se z razvojem tehnologij tiska, ki kažejo neverjetni napredek in dosežke, modificira tudi brajica. Namen doktorske naloge je tako bil osvetliti problem zapisov v brajici in podati novo možnost modifikacije brajice, katere izdelavo omogoča tehnologija UV kapljičnega tiska (angl. UV ink-jet printing). Ideja se je porodila že v času pisanja magistrskega dela avtorja, njeno uresničitev in preučitev možnosti uporabe pa smo želeli raziskati v doktorskem delu. Osnovna zamisel modificirane brajice je, da dodatne indikatorje za veliko začetnico in števko v besedilih izpustimo ter s tem skrajšamo besedila, zapisana v brajici. Seveda je namesto indikatorjev treba najti nadomestilo, s katerim bi naznanili velike začetnice in števke. To smo naredili tako, da smo na prvo črko besede, ki mora biti v besedilu izpisana z veliko začetnico, dotisnili elemente, ki označujejo veliko začetnico. Enako smo storili tudi za števko, le da je bil dotiskani element, kot bo razvidno v nadaljevanju, drugačne oblike. Raziskavo smo razdelili na tri dele, pri čemer smo uporabili dva tiskovna materiala in različne vrste preizkusnih metod ter slikovno analizo, s katerimi smo ovrednotili nepotiskani in potiskani tiskovni material ter natisnjeno klasično, nemodificirano in modificirano brajico. Pomemben del raziskave je predstavljalo tudi testiranje uporabniške izkušnje natisnjenih besedil v klasični, nemodificirani in modificirani brajici, ki ga je izvajalo skupno 20 slepih oseb. Iz slikovne analize natisnjenih vzorcev nemodificirane in modificirane brajice smo ugotovili, da je modificirano brajico z uporabo UV kapljičnega tiskalnika mogoče natisniti kakovostno ter da so dotiski elementov, ki omogočajo razlikovanje med velikimi začetnicami in števkami, vizualno ustrezni in prepoznavni ter dovolj kakovostno izdelani, da jih uporabniki lahko razločijo. Večjih nepravilnosti pri odtisih nismo opazili, je pa potrebna pozornost pri izdelavi digitalnih predlog, kjer morajo biti dimenzije pik nekoliko večje, saj med strjevanjem (polimeriziranjem) ultravijolične (krajše UV) tiskarske barve prihaja do zmanjšanja volumna (skrčenja) brajevih pik. V preliminarni raziskavi smo ugotavljali prepoznavanje modificirane brajice, ki je bila sestavljena iz osnovnih brajevih pik, na katere smo dotiskali različne elemente. Modificirana brajica je bila izdelana iz različnega števila natisnjenih reliefnih plasti. Ugotovili smo, da za ustrezno razpoznavo modificirane brajice zadostujejo 3 reliefne plasti osnovne brajeve pike in 3 do 5 plasti reliefnega dotiska ter da niso vsi dotiskani elementi razpoznavni. V sekundarni raziskavi smo se na podlagi preliminarnih rezultatov tako omejili le na dve vrsti dotiskanih elementov (pikico in vertikalno črtico), ki sta bili distinktivno razpoznavni tudi pri tipnem branju. Brajeve modificirane pike smo natisnili s tremi reliefnimi plastmi osnovne nemodificirane pike in tremi ter petimi plastmi reliefnih dotiskov. V tem delu raziskave smo razmišljali tudi o obliki osnovne nemodificirane brajeve pike, saj smo v preliminarni raziskavi ugotovili, da ostrejši robovi pik pozitivno vplivajo na razpoznavo. V ta namen smo izdelali nemodificirano in modificirano brajico v dveh oblikah prereza osnovnih brajevih pik. Rezultati so pokazali, da sta izbrani črtica in pikica razpoznavni in ločljivi ter da s tremi reliefnimi plastmi osnovne nemodificirane brajeve pike in tremi reliefnimi plastmi dotiska dosežemo višino brajice, ki ustreza tako predpisani (standardizirani) višini kot tudi testiranim slepim osebam, ki so modificirane pike prepoznali kot primerne za branje. Slednji so ustrezno ocenili tudi obe obliki prereza brajeve pike, okroglo in oglato, pri čemer je bila slednja nekoliko bolj groba do blazinic prstov, zato smo jo iz nadaljnje raziskave izločili. V osrednji raziskavi smo natisnili učne tablice ter besedilo, pri čemer smo uporabili klasično brajico, natisnjeno s tehniko slepega tiska, ter nemodificirano in modificirano brajico, natisnjeno z UV kapljičnim tiskalnikom. V besedilu smo uporabili brajeve pike z dotiskom pikice – te so predstavljale veliko začetnico črke, ter brajeve pike z dotiskano črtico, ki so pomenile števko. Testirane osebe smo najprej naučili modificirane brajice ter nato primerjali hitrost in kakovost branja modificirane brajice v primerjavi s klasično. Ugotovili smo, da sta hitrost ter kakovost branja (število napak na prebrano besedilo) modificirane brajice primerljivi s klasično, da so testirane osebe zadovoljne z otipom, višino in razpoznavnostjo modificirane brajice. Ugotovitve naše raziskave nakazujejo na možnost uporabe modificirane brajice v praksi, pri čemer se zavedamo, da takšna sprememba ne more biti takojšnja. Čeprav bi se slepi modificirano brajico zagotovo lahko hitro naučili, pa še vedno obstaja ovira v tehnologiji UV kapljičnega tiska, saj ne omogoča takšne produkcije besedil, kot jo npr. slepi tisk oz. druge dodelavne tehnike. Pa kljub temu ostanimo optimisti. Modificirana brajica, ki bi jo lahko še nadgradili tudi na področja matematičnih enačb, notnih zapisov, kemijskih formul itd., zagotovo ima prihodnost.

Language:Slovenian
Keywords:brajica, modificirana brajica, osebe z okvaro vida, uporabniška izkušnja, UV kapljični tisk.
Work type:Doctoral dissertation
Organization:NTF - Faculty of Natural Sciences and Engineering
Year:2021
PID:20.500.12556/RUL-125231 This link opens in a new window
Publication date in RUL:09.03.2021
Views:1458
Downloads:233
Metadata:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
Share:Bookmark and Share

Secondary language

Language:English
Title:Development of simplified Braille by ink-jet printing technology
Abstract:
Braille is a basic communication technique used by people with visual impairments for writing and reading. Although it is almost 200 years old, the original code (6-dot braille cell for the representation of letters, numbers, signs) has been preserved until today. Braille is efficient and widely used worldwide. It is a unique writing system for the visually impaired. The latter is probably the reason why it has few modifications, although the texts in braille are very extensive and require the use of special printing techniques to ensure relief printing. Nevertheless, considering ways of shortening texts written in braille may contribute to less voluminous printed materials and consequently to faster reading. We are, of course, referring to modifications which, in a period of rapid technological progress, would certainly be easy to implement with a little creativity and an innovative approach. Perhaps, after 200 years, it is time to take advantage of the development of printing technologies, which show incredible progress and achievements, to modify braille as well. The aim of the doctoral thesis was to shed light on the problem of texts written in braille and to create a new way of modifying braille, which is now possible with UV inkjet printing technology. The idea was born when the author wrote his master’s thesis and we wanted to explore its realization and the possibility of its use during the doctoral thesis. The basic idea of the modified braille is to omit the additional indicators for capital letters and numbers in texts, thus shortening the text written in braille. Of course, it was necessary to find a replacement for the marking of capital letters and numbers instead of indicators. We did this by overprinting an element that marks the first letter of a word that has to be written in the text with capital letters. We did the same for numbers, except that we overprinted an element with a different shape, as explained below. The research was divided into three parts, using two printing materials, different types of test methods and image analysis to evaluate unprinted and printed printing material, and the prints of conventional, unmodified and modified Braille. An important part of the research was also the user test of printed texts in conventional, unmodified and modified Braille, which was carried out by a total of 20 blind people. The image analysis of printed samples of unmodified and modified Braille confirmed that high quality overprints of modified braille can be produced with a UV inkjet printer and that overprints of elements enabling the distinction between capital letters and numbers are visually adequate, recognizable and of sufficient quality to enable users to distinguish them. No major irregularities have been observed in the prints, however, attention must be taken when producing digital originals, where the dimensions of the dots must be slightly larger, as the braille dots decrease in volume (shrink) during the solidification (polymerization) of the ultraviolet (shorter UV) printing ink. In the preliminary research, the focus was on the recognition of the modified braille, which consists of basic braille dots with additionally printed elements. The modified braille was produced from a different number of printed layers. We found that 3 embossed layers of basic braille dots and 3 to 5 embossed layers of overprints are sufficient to correctly recognize modified braille, and that not all overprinted elements are recognizable. In secondary research, following the results of the preliminary research, we focused on only two types of overprinted elements (small dot and vertical line), which were also distinctively recognizable in tactile reading. The modified braille dots were printed with 3 embossed layers of unmodified basic dots and 3 to 5 embossed layers of overprints. In this part of the research, the shape of the basic unmodified dot was also taken into account, as the preliminary research revealed that sharper edges had a positive effect on recognition. For this purpose, we produced unmodified and modified braille in two cross-sectional shapes of basic braille dots. The results showed that the selected line and dot are recognizable and distinguishable, and that with 3 embossed layers of basic braille dot and 3 embossed layers of overprints, we obtained a dot height that is suitable for both the (standardized) height and for testing blind people who recognized the modified dots as readable. The latter also assessed both cross-sectional shapes of the braille dot, round and square, with square being somewhat rougher for the fingertips, and were therefore excluded from further research. In the main research, we printed learning boards and texts. We printed the conventional braille printed with embossing technique and the unmodified and modified braille with a UV inkjet printer. In the texts we used braille dots with a small dot overprint – these represented capital letters, and braille dots with overprinted line, representing a number. The test subjects were first taught modified braille, then we compared the reading speed and quality of modified braille with conventional braille. We found that the reading speed and quality (number of errors per text read) of modified braille was comparable to conventional braille, and that the test subjects were satisfied with the feel, height and recognition of modified braille. The results of our research suggest the possibility of using modified braille in practice, although we are aware that such changes take time. Although blind people could certainly learn modified braille quickly, there is still an obstacle in UV inkjet printing technology, as it does not allow such text production as embossing or other finishing techniques. Nevertheless, we should remain optimistic. Modified braille, which could be further upgraded into areas of mathematical equations, scores, chemical formulas, etc., certainly has a future.

Keywords:blind and visually impaired, braille, modified braille, user experience, UV inkjet printing.

Similar documents

Similar works from RUL:
Similar works from other Slovenian collections:

Back