izpis_h1_title_alt

Ovrednotenje nanoteles proti izbranim proteinskim označevalcem glioblastoma in poskus njihove dostave z eksosomi
ID Zottel, Alja (Author), ID Komel, Radovan (Mentor) More about this mentor... This link opens in a new window

.pdfPDF - Presentation file, Download (6,87 MB)
MD5: 112A64EDC22F4C846060B4A97E0AB22D

Abstract
Glioblastom (GBM) je najpogostejši primarni možganski tumor, ki se pojavlja s pogostnostjo 3,2 primera na 100 000 prebivalcev. Kljub uveljavljenem zdravljenju, ki obsega kirurško odstranitev tumorja, kemoterapijo s temozolomidom in radioterapijo, večina bolnikov ne preživi več kot 18 mesecev po postavljeni diagnozi. Eden izmed sodobnih možnih načinov zdravljenja GBM je uporaba nanoteles, antigen-prepoznavnih delov težkoverižnih protiteles, ki jih proizvajajo le nekatere živali, npr. lame. Nanotelesa imajo namreč v primerjavi s klasičnimi protiteles precej prednosti, kot so visoka stabilnost, možnost proizvodnje z bakterijo E. coli in hitrejše prehajanje v tumor. V okviru doktorskega dela smo proučili vpliv nanoteles na preživetje celic, proti osmim možnim označevalcem glioblastoma, njihovo migracijo in tvorjenje kolonij. Najprej smo z uporabo imunohistokemije ugotovili, da na osnovi navzočnosti biooznačevalec oziroma razlik v izražanju, vimentin lahko razlikuje med glioblastomom, gliomi nižje stopnje in normalno možganovino, medtem ko biooznačevalci TUFM, DPYSL1 in CRMP1 razlikujejo med glioblastomom in normalno možganovino. Rezultati proučevanja citotoksičnega delovanja nanoteles kažejo, da nanotelesa Nb79 (anti-vimentin), Nb179 (anti-NAP1L1), Nb225 (anti-TUFM) in Nb314 (anti-DPYSL2) delujejo citotoksično na glioblastomske celice. Posebno velik vpliv na citotoksičnost glioblastomskih matičnih celic ima nanotelo anti-TUFM (Nb225). Na migracijo glioblastomskih celic pa najbolj vpliva nanotelo anti-vimentin (Nb79), ki je popolnoma inhibiralo migracijo celic glioblastomske celične linije U87MG. V drugem delu raziskave smo razvili dostavni sistem, ki temelji na zunajceličnih veziklih eksosomih, v katere smo zapakirali nanotelesa, da bi izboljšali njihovo dostavo in povečali učinkovitost. Eksosomi so najmanjši zunajcelični vezikli, ki jih izločajo celice, in naj bi, v primerjavi s primerljivimi dostavljalci, liposomi, hitreje prehajali v tarčne celice, obenem pa naj bi tudi imeli daljši razpolovni čas. Eksosome smo izolirali iz glioblastomske celične linije U251MG in jih opredelili z uporabo prenosa western za detekcijo eksosomalnih označevalcev, z uporabo metode sledenja nanodelcem za določitev števila in velikosti eksosomov, ter z elektronsko mikroskopijo za ugotavljanje njihove oblike. V eksosome smo nanotelesa uspešno zapakirali z metodama inkubacije z 0,4 % saponinom in sonikacije, ki sta bili približno enako učinkoviti, medtem ko posredno pakiranje nanoteles v eksosome preko inkubacije celic z nanotelesi ni bilo uspešno. Eksosomi so poleg tega, da so potencialni dostavljalci oz. komponente sistemov za dostavo zdravil do tkiv in celic, tudi možen vir biooznačevalcev. V naši študiji smo z metodo qPCR analizirali izražanje izbranih mRNA, miRNA in proteinov v eksosomih celic glioblastomskih celičnih linij. Ugotovili smo, da so miR-9-5p, miR-124-3p, mRNA TUFM in mRNA CRMP1 možni označevalci eksosomov glioblastomskih matičnih celic, mRNA VIM pa primeren označevalec eksosomov diferenciranih glioblastomskih celic. Za razliko od omenjenih molekul RNA so bili proteini v eksosomih proučevanih celic slabše zastopani, v njih smo lahko detektirali samo proteinska biooznačevalca ALYREF in DPYSL2. V doktorski nalogi smo pokazali, da so nanotelesa primerno sredstvo za doseganje citotoksičnega učinka in zmanjševanje migracije glioblastomskih celic. Uspešno smo razvili dostavno sredstvo, eksosome, ki vsebujejo nanotelesa, in te bi lahko v prihodnosti uporabili za povečanje učinkovitosti samih nanoteles. Naši rezultati kažejo, da so citotoksična nanotelesa in eksosomi, kot dostavni sistem, obetavna učinkovita in specifična oblika terapije za zdravljenje GBM. Vzporedno smo v naši študiji tudi določili možne eksosomalne označevalce glioblastomskih celic, za katere predlagamo ovrednotenje pri nadaljnjem proučevanju eksosomov, izoliranih iz telesnih tekočin bolnikov. Ti bi v prihodosti lahko služili kot potencialni biomarkerji GBM iz krvi ali cerebrospinalne tekočine bolnikov z GBM.

Language:Slovenian
Keywords:glioblastom, nanotelesa, NAP1L1, DPYSL2, TUFM, vimentin, citotoksičnost, celična migracija, eksosomi, dostavni sistem, biooznačevalci
Work type:Doctoral dissertation
Organization:MF - Faculty of Medicine
Year:2021
PID:20.500.12556/RUL-125016 This link opens in a new window
COBISS.SI-ID:55343619 This link opens in a new window
Publication date in RUL:02.03.2021
Views:1442
Downloads:233
Metadata:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
Share:Bookmark and Share

Secondary language

Language:English
Title:Evaluation of nanobodies against the selected protein biomarkers of glioblastoma and attempt of their delivery with exosomes
Abstract:
Glioblastoma is the most common primary brain tumor, occurring with a frequency of 3.2 cases per 100 000 population. Despite established treatment, which includes surgical removal of the tumor, chemotherapy with temozolomide, and radiotherapy, most patients do not survive more than 18 months after diagnosis. One of the modern possible ways of treating GBM is the use of nanobodies, antigen-recognizing parts of heavy chain-only antibodies produced by only some animals, e.g. llamas. Namely, nanobodies have many advantages over classical antibodies, such as high stability, possibility of production with E. coli and faster transition and penetration to the tumor. In the doctoral thesis, we studied the influence of nanobodies against eight possible biomarkers of glioblastoma on cell survival, migration and colony formation. First, using immunohistochemistry, we found that, based on differences in expression or presence, the biomarker vimentin could distinguish between glioblastoma, lower-grade gliomas, and normal brain, while biomarkers TUFM, DPYSL1, and CRMP1 distinguished between glioblastoma and normal brain. The results of the study of the cytotoxic action of nanobodies showed that nanobodies Nb79 (anti-vimentin), Nb179 (anti-NAP1L1), Nb225 (anti-TUFM) and Nb314 (anti-DPYSL2) have a cytotoxic effect on glioblastoma cells. The anti-TUFM nanobody (Nb225) has a particularly large effect on the cytotoxicity of glioblastoma stem cells. The migration of glioblastoma cells is mostly affected by the anti-vimentin nanobody (Nb79), which completely inhibited the migration of cells of the glioblastoma cell line U87MG. In the second part of the study, we developed a delivery system based on extracellular vesicles, exosomes, into which we packaged nanobodies to improve their delivery and increase efficiency. Exosomes are the smallest extracellular vesicles secreted by cells and are thought to pass more rapidly into target cells than comparable delivery systems, while also having a longer half-life. Exosomes were isolated from the U251MG glioblastoma cell line cells and characterized by detection of exosomal markers using Western blot, a nanoparticle tracking analysis method to determine their number and size, and by electron microscopy to determine their shape. Nanobodies were successfully packaged into exosomes by 0.4% saponin incubation and sonication methods, which were approximately equally effective, while indirect packaging by incubating cells with nanobodies was not successful. In addition to being carriers of a potential delivery system, exosomes are also a possible source of biomarkers. In our study, we analyzed the expression of selected mRNAs, miRNAs, and proteins in the exosomes of glioblastoma cell lines using the qPCR method. We found that miR-9-5p, miR-124-3p, TUFM mRNA, and CRMP1 mRNA are possible markers of glioblastoma stem cell exosomes, and VIM mRNA is a suitable marker of differentiated glioblastoma cell exosomes. In contrast to the mentioned RNA molecules, proteins were less represented in the exosomes of the studied cells, in which only the protein biomarkers ALYREF and DPYSL2 could be detected. In our doctoral dissertation, we showed that nanobodies are a suitable means of achieving a cytotoxic effect and reducing the migration of glioblastoma cells. We have successfully developed a delivery vehicle, exosomes that contain nanobodies, and these could be used in the future to increase the efficiency of the nanobodies themselves. Our results suggest that cytotoxic nanobodies and exosomes, as a delivery system, are a promising form of efficient and specific therapy for the treatment of GBM. In parallel, in this study we also identified possible exosomal markers of glioblastoma cells, for which we propose evaluation in the further study of exosomes isolated from patients’ body fluids. These could in the future serve as potential biomarkers of GBM from the blood or cerebrospinal fluid of patients with GBM.

Keywords:glioblastoma, nanobody, NAP1L1, DPYSL2, TUFM, vimentin, cytotoxicity, cell migration, exosomes, delivery system, biomarkers

Similar documents

Similar works from RUL:
Similar works from other Slovenian collections:

Back