Medletna dinamika v razvoju listov, debelinski rasti (vključno z razvojem sekundarnega floema), ksilemskem toku vode in količinah nestrukturnih ogljikovih hidratov (NOH) je redko preučevana pri listavcih v okolju, ki je izpostavljeno suši. Z namenom boljšega razumevanja kronološkega zaporedja in časovnega poteka teh procesov smo spremljali fenologijo listov, nastanek ksilema in floema (v različnih delih drevesa), ksilemski tok vode (HRM metoda), razporeditev NOH in povezanost med različnimi lesno-anatomskimi parametri in podnebnimi dejavniki pri puhastem hrastu (Quercus pubescens Willd.) na Podgorskem Krasu (JZ Slovenija) v obdobju 2014-2016. V ta namen smo izbrali dva raziskovalna območja (RO), kjer smo na RO2 vzorčili dve bližnji ploskvi, ki sta se razlikovali v matični podlagi in tipu tal (evtrična rjava tla na flišu, visoko zadrževanje vode - F; rendzina na apnencu, slaba sposobnost zadrževanja vode - L). Ugotovili smo, da so bile prve traheje v ranem lesu popolnoma lignificirane in pripravljene za transport vode pred odpiranjem brstov na začetku aprila. V drugi polovici aprila so se brsti začeli odpirati in polno olistanje dreves je nastopilo konec maja. Ksilemski tok vode je naraščal sočasno z razvojem listov in vrednostmi LAI. V prvih treh tednih debelinske rasti je rast floema potekala pred rastjo ksilema. Začetek in konec nastanka kambijevih celic sta bila sinhronizirana na obeh lokacijah v vejah, vendar sta bila različna v deblu (za mesec daljše). Ksilemski prirastek v deblu in v vejah je bil širši od floemskega prirastka. Količina NOH se je bistveno razlikovala med posameznimi tkivi in datumi vzorčenja, ne pa med ploskvama. Količina škroba je bila najvišja v ksilemu in količina topnih sladkorjev v notranjem floemu + kambiju. Hrasti na mokrem rastišču F so bili bolj zaščiteni pred sušnimi hidroklimatskimi razmerami. V obdobju močne suše, ksilemski tok vode v hrastih na L ni bil odvisen od sprememb v deficitu tlaka vodne pare, ampak je na njegovo dinamiko vplivala povečana uporaba strategij hrasta za ohranjanje vode, kot je zmanjšanje stomatalne prevodnosti. To je vplivalo na omejevanje fotosinteze in prispevalo k zmanjšanju debelinske rasti debla. Anatomske študije so pokazale manjše letne prirastke ksilema pri hrastih s ploskve L in anatomske aklimacije prevodnih tkiv, ki podpirajo/ohranjajo hidravlično funkcijo dreves. Končna širina branike, širina kasnega in ranega lesa ter premer, površina in število trahej ranega lesa so bili povezani predvsem s temperaturo. Potrdili smo, da časovno zaporedje razvoja listov in debelinske rasti ni usklajeno. Razpoložljivost vode v tleh je bistveno vplivala na sekundarno rast v deblu, medtem ko na količine NOH ni bilo zaznati vpliva. Ugotovili smo, da so širina kasnega lesa in značilnosti trahej ranega lesa primerni lesno-anatomski parametri, ki vsebujejo komplementarne informacije o vplivu vremenskih razmer na debelinsko rast. Potrdili smo, da podnebje ni edino, ki vpliva na debelinsko rast puhastega hrasta na izbranih lokacijah. Talni tip z vidika sposobnosti zadrževanja vode je tudi pomembna okoljska značilnost, ki jo je potrebno upoštevati pri preučevanju rasti in funkcionalnosti dreves v različnih okoljskih razmerah ter modelih debelinske rasti v prihodnosti.
|
