Details

Prehrana in črevesni mikrobiom
ID Slemič, Anja (Author), ID Rogelj, Irena (Mentor) More about this mentor... This link opens in a new window

.pdfPDF - Presentation file, Download (1,42 MB)
MD5: FB9C8DC794C10795D5DE80198CD6D5A7

Abstract
Največji del človeškega mikrobioma se nahaja v črevesju, imenujemo ga črevesni mikrobiom. Obsega večinoma bakterije, pa tudi kvasovke in viruse. Z njimi gostitelj vzpostavi simbiozo, pri čemer mikroorganizmi prejmejo stabilno okolje in hranila, gostitelju pa nudijo pomembne presnovne, imunološke in zaščitne funkcije. Na sestavo črevesnega mikrobioma vplivajo različni zunanji in notranji dejavniki. Velik vpliv pripisujemo prehrani, ki že v prvih letih življenja pomembno vpliva na razvoj in sestavo zrele mikrobiote odraslega človeka. Medtem ko je pri novorojenčkih vaginalen porod in dojenje zlati standard razvoja zdrave mikrobiote, kasneje s stabilizacijo težko govorimo o ''zdravi mikrobioti''. Ta se namreč od posameznika do posameznika razlikuje in glede na ostale dejavnike vzpostavi z gostiteljem črevesno homeostazo, ki je ključna za zdravje posameznika. Glavna sestavina hrane, ki bogati črevesni mikrobiom, je prehranska vlaknina, ki je za človeka neprebavljiva. Vedno več raziskav posvečajo tudi vplivu beljakovin in maščob, vendar jasnih zaključkov še ni. V sodobni prehrani ne smemo zanemariti tudi neželenih učinkov antibiotikov in aditivov. Zaradi velike plastičnosti, se je skozi evolucijo črevesni mikrobiom prilagajal spremembam v prehranjevalnih navadah in življenjskemu slogu. Porast v incidenci mnogih sodobnih bolezni lahko povezujemo s spremembami v črevesnem mikrobiomu. Spremembe, kot so prehrana z nizko vsebnostjo vlaknin, namreč vodijo v manjšo bakterijsko pestrost in dizbiozo, ki pa sta velikokrat prisotni pri ljudeh z različnimi boleznimi. Prav zato posvečamo, za vzpostavitev in ohranjanje uravnotežene mikrobiote, vedno večjo pozornost prehrani, vključno s fermentiranimi živili, probiotiki in prebiotiki.

Language:Slovenian
Keywords:mikrobiom, mikrobiota, prehrana, črevesje, zdravje, človek, probiotiki, prebiotiki, sodobne bolezni, kratkoverižne maščobne kisline
Work type:Bachelor thesis/paper
Typology:2.11 - Undergraduate Thesis
Organization:BF - Biotechnical Faculty
Publisher:[A. Slemič]
Year:2019
PID:20.500.12556/RUL-109780 This link opens in a new window
UDC:613.2:612.33:579.26
COBISS.SI-ID:5092728 This link opens in a new window
Publication date in RUL:08.09.2019
Views:4254
Downloads:704
Metadata:XML DC-XML DC-RDF
:
SLEMIČ, Anja, 2019, Prehrana in črevesni mikrobiom [online]. Bachelor’s thesis. A. Slemič. [Accessed 10 June 2025]. Retrieved from: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=eng&id=109780
Copy citation
Share:Bookmark and Share

Secondary language

Language:English
Title:Nutrition and intestinal microbiome
Abstract:
The largest part of a human microbiome, named gut microbiome, is located in an intestine. It includes mostly bacteria, but also yeast and viruses. A host establishes a symbiosis with various microorganisms and provide them with a stable environment and nutrients. On the other hand, microbiome plays an important metabolic, immunological and protective function. The composition of an intestinal microbiome can be affected by various external and internal factors. One of the most important is diet, which has a significant impact on the development and composition of the adult’s mature microbiota especially in the first three years of life. While vaginal birth and breast feeding is a gold standard for development of a new-borns’ healthy microbiota, we can hardly speak about the ‘healthy microbiota’ even after its stabilization. The reason is, that microbiome in each individual establish homeostasis according to other factors. Fibre, indigestible for humans, is a key nutrient that helps to enrich intestinal microbiome. An increasing number of researchers are also focusing on the impact of proteins and fat, but no clear conclusions have yet been made. Furthermore, the adverse effects on the microbiome of antibiotics and additives on a microbiome can no longer be ignored. Due to its high plasticity an intestinal microbiome has been able to adapt to dietary and lifestyle changes, throughout its evolution. But the increase in the incidence of many modern diseases can be associated with the detrimental changes of the mentioned underlying factors. Namely, dietary changes such as diet low in fibre is leading to a decreased bacterial diversity and a microbiome disbiosis, changes that are often observed in people suffering from a myriad of different (modern) diseases. That is why we are increasingly paying attention to diets, including fermented foods, probiotics and prebiotics, so that we could establish and maintain a balanced microbiota.

Keywords:microbiome, microbiota, nutrition, intestine, gut, health, human, probiotics, prebiotics, modern diseases, short-chain fatty acids

Similar documents

Similar works from RUL:
  1. Podatkovni tokovi in rezervoarsko vzorčenje pri napovedovanju proizvodnje sončnih elektrarn
  2. NAPOVED PROIZVODNJE ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ SONČNIH ELEKTRARN
  3. Kratkoročno napovedovanje proizvodnje električne energije sončnih elektrarn in malih hidroelektrarn
  4. Dileme energetskega preobrata
  5. Pridobivanje energije s pomočjo sončnih celic na izbrani kmetiji
Similar works from other Slovenian collections:
  1. Vadbeni program delovno aktivne osebe obolele z multiplo sklerozo
  2. Kakovost življenja bolnikov z multiplo sklerozo po uvedbi zdravljenja z delfampridinom
  3. Oseba z multiplo sklerozo: narativna raziskava
  4. Vloga medicinske sestre pri adherenci pacientov z multiplo sklerozo
  5. Primerjava senzitivnosti lahkih verig z oligoklonalnimi trakovi pri bolnikih z multiplo sklerozo

Back