Action A3 : analysis of spatial connectivity and preparation of environmental impact assessment guidelines

Rodriguez Recio, Mariano (author), Jerina, Klemen (author), Knauer, Felix (author), Molinari-Jobin, Anja (author), Groff, Claudio (author), Huber, Đuro (author), Molinari, Paolo (author), Pedrotti, Luca (author), Filacorda, Stefano (author)

As for other large carnivores in Europe, the brown bear shows a trend of recovering under different management scenarios. However, this recovery comes with specific biological and conservation requirements at individual and population levels often followed by conflicts in a highly humanized continent. To foresee conflicts with humans and to facilitate decisionmaking, spatially-explicit research is required to identify potential habitats and the connectivity of fragmented bear populations. First, we conducted multiscale modeling based on scale-integrated resource selection functions (SRSFs) to identify drivers shaping the spaceuse of three bear populations/demographic units (Trentino-Swiss, pre-Alps, and Dinaric), and across 3 scales of space (population distribution, home range establishment, and use of individual home range). Secondly, we also conducted an analysis of the connectivity patterns of suitable habitat patches (nodes) to identify the potential importance of each node to contribute to individual mobility, survival, and population connectivity. Lastly, to support further environmental impact assessment analyses, we identified the most plausible least-cost paths connecting different areas of the same large patch with itself and surrounding patches. Using topographic, landcover, and anthropogenic predictors, our analytical approach transcended from scale dependence bias to produce a predictive map on habitat suitability while delivered information on habitat selection trends for each population. Bears mostly selected forest habitats in all the populations; however, habitat selection differed for the other variables among populations and scales, especially in the Trentino area where the species selected the most intricate topography. Predictive maps revealed a broad range of suitable but fragmented patches of bear habitat. The largest and most important patches for connectivity occurred in the current distribution range of the species, with the most suitable habitat lying in the pre-Alpine and Dinaric populations. Connecting viable patches to host female homeranges is possible through stepping-stone patches of corridors reachable within the estimated dispersal distance of females. Unified transnational decision-making is required for the conservation of stepping-stone patches, facilitate bear mobility, and ultimately connect bear populations.

• Language: English
• Work type: Not categorized
• Typology: 2.12 - Final Research Report
• Organization: BF - Biotechnical Faculty
• Publication status: Published
• Place of publishing: Ljubljana
• Publisher: Univerza v Ljubljani, Veterinarski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, Zavod za gozdove
• Year: 2018
• Number of pages: 37 str.
• PID: 20.500.12556/RUL-108388
• UDC: 630*15
• COBISS.SI-ID: 5412518
• Publication date in RUL: 01.07.2019

RODRIGUEZ RECIO, Mariano, JERINA, Klemen, KNAUER, Felix, MOLINARI-JOBIN, Anja, GROFF, Claudio, HUBER, Đuro, MOLINARI, Paolo, PEDROTTI, Luca and FILACORDA, Stefano, 2018, Action A3 : analysis of spatial connectivity and preparation of environmental impact assessment guidelines [online]. Final Research Report. Ljubljana : Univerza v Ljubljani, Veterinarski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, Zavod za gozdove. [Accessed 26 April 2025]. Retrieved from: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=eng&id=108388

Secondary language

• Language: Slovenian

Abstract

Podobno kot pri drugih vrstah velikih zveri se tudi pri rjavemu medvedu njegovo območje razširjenosti in številčnost povečujeta v več delih Evrope, in to ob različnih upravljavskih pristopih. Vendar uspešno širjenje vrste vselej zahteva specifične biološke in varstvene pogoje na individualni in populacijski ravni. V gosto poseljeni Evropi širjenje medveda pogosto spremljajo tudi konflikti s človekom. Za pravočasno napovedovanje in racionalno preprečevanje konfliktnih situacij s človekom in s tem lajšanja procesa odločanja so ključne zanesljive prostorske raziskave. Te nam omogočajo prepoznavanje potencialnih habitatov za medveda in območij/koridorjev, ki so ključna za ohranjanje povezljivosti populacije. V prvi fazi pričujoče raziskave smo zato izvedli večstopenjsko hierarhično prostorsko eksplicitno napovedno modeliranje habitatne ustreznosti prostora (scale integrated RSF), s katerim smo lahko prepoznali glavne omejitvene dejavnike rabe prostora za tri obravnavane medvedje populacije oz demografske enote (Trentino-Švicarske, pred-Alpska in Dinarska) na treh prostorskih nivojih (populacijski nivo, nivo območja aktivnosti in nivo notranje rabe znotraj območij aktivnosti). Izvedli smo tudi analizo povezljivosti prostora med osnovnimi zaplatami habitata in opredelili prispevek vsake zaplate k %vitalnosti% celotne medvedje populacije v raziskovalnem območju. Končno smo z namenom lažjega prepoznavanja potreb po prihodnjih presojah vplivov posegov na okolje (PVO) opredelili še najbolj verjetne prehode med habitatnimi krpami (least-cost paths). Na osnovi napovednih spremenljivk, ki opisujejo rabo tal, reliefne značilnosti in prisotnost človeka (npr. ceste, naselja) smo pripravili modele habitatne ustreznosti prostora za medveda in prepoznali tudi razlike v habitatnem izboru med 3 obravnavanimi populacijami in prostorskimi merili. V vseh treh populacijah so medvedi primarno izbirali gozdnata območja, so pa med populacijami in prostorskimi merili opazne razlike v rabi/pomenu ostalih okoljskih spremenljivk. Zlasti odstopa skupina medvedov v Trentinu, za katere je značilna izbira bolj nedostopnih območij (težji, topografsko bolj razgiban teren). Naš prostorsko eksplicitni model kaže, da je v obravnavanem območju veliko habitata, ki je primeren za medveda, vendar pa je zanj značilna močna fragmentiranost. Največje in najbolj pomembne zaplate habitata za povezljivost populacije se nahajajo na območju trenutne razširjenosti vrste, z najbolj primernim habitatom na območju pred-Alpske in Dinarske populacije. Zadostno povezanost najprimernejših zaplat (ki so dovolj velike, da v njih lahko žive samice % medvedke), bi bilo mogoče vzdrževati preko ohranjanja dovolj povezanih habitatnih krp v koridorjih (step-stones). Za ohranjanje zadostne povezanosti prostora/habitatov, zagotavljanja povezav med deli populacij in populacijami medvedov ter za dolgoročno viabilnost medveda v območju Alp in Dinaridov je ključna poenotena % med državami usklajena - politika odločanja in rabe prostora.

• Keywords: okoljski vpliv, priporočila, prostorska povezljivost, velike zveri, rjavi medved, upravljavski pristopi, razširjenost vrste, habitati