izpis_h1_title_alt

Retrospektivna analiza zamenjav antidepresivov pri starostnikih med letoma 2016 in 2017 na Oddelku za psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor
ID Hajšek, Karmen (Author), ID Vovk, Tomaž (Mentor) More about this mentor... This link opens in a new window, ID Petre, Maja (Co-mentor)

.pdfPDF - Presentation file, Download (1,72 MB)
MD5: DCDDF3CDCA4909B81ED7418E64E01E1F

Abstract
Uvod: Depresija je pogosta duševna motnja, ki se pojavlja v vseh starostnih skupinah in vpliva tako na posameznika, kot tudi na njegovo družino ter socialno okolje. Farmakoterapija z antidepresivi (AD) predstavlja enega izmed temeljev zdravljenja. Ob trendu staranja prebivalstva in naraščajoči porabi AD v Sloveniji, največji delež prejemnikov AD predstavljajo prav starostniki, ob sočasni polifarmakoterapiji ima v tem starostnem obdobju skrbna obravnava in ustrezno zdravljenje še toliko večji pomen. Smernice zdravljenja za bolnike, ki se ne odzovejo v celoti na začetni AD, med drugim predvidevajo njegovo zamenjavo. Namen: Z retrospektivno raziskavo smo želeli pregledati dinamiko zamenjav AD (anatomsko terapevtska kemijska (ATC) klasifikacija N06A) in spremljajoče dejavnike pri starostnikih v času bolnišničnega zdravljenja. Metode: Vključili smo bolnike, stare 65 let ali več, z različnimi oblikami depresije, prilagoditveno motnjo ali diagnozo reakcije na hud stres, ki so bili med letoma 2016 in 2017 hospitalizirani na Oddelku za psihiatrijo (Enota za psihogeriatrijo) Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Beležili smo demografske in klinične podatke. Osredotočili smo se predvsem na zdravljenje z AD med hospitalizacijo. Po pregledu medicinske dokumentacije smo bolnike razdelili v skupini z in brez zamenjave AD ter jih med seboj primerjali. Pri bolnikih z zamenjavo smo bili dodatno pozorni še na čas, tip in razloge zamenjave. Rezultati: Skupno smo obravnavali 175 bolnikov, od tega je pri 40,6 % (71/175) prišlo med hospitalizacijo vsaj do ene zamenjave AD. Ti so v večjem deležu prejemali AD že pred sprejemom. Najpogostejši predhodni AD je bil citalopram/escitalopram, medtem ko je bil mirtazapin najpogostejši zamenjani AD. Prevladovala sta tip zamenjave s prekrivanjem in direktna zamenjava. Pomanjkanje učinka je bil najpogostejši razlog zamenjave. Ob odpustu so bili najmanj predpisani triciklični AD, moklobemid in fluoksetin, izrazito najbolj zastopan je bil mirtazapin. Glede na priporočila so bile zamenjave AD narejene pogosto prehitro; v 39,8 % so bile te izvedene prej kot v 4 tednih od uvedbe (v 56,0 % teh prej kot v 2 tednih). Dolžina bolnišničnega bivanja je bila statistično značilno daljša pri bolnikih z zamenjavo AD (40 dni) kot pri bolnikih brez nje (24 dni) (p<0,001). Večje kot je bilo število zamenjav, statistično značilno daljša je bila ležalna doba teh bolnikov (p<0,001). Zaključek: Z večkratnimi prehitrimi zamenjavami AD, še preden se uspe izraziti poln klinični učinek, lahko opustimo potencialno učinkovito zdravilo ter nehote precej podaljšamo čas bolnišničnega zdravljenja. Obstaja verjetnost, da tako nastanejo še višji stroški zdravstvene oskrbe. Ob tem vidimo pomembno vlogo kliničnih farmacevtov pri spremljanju ustreznosti predpisane terapije.

Language:Slovenian
Keywords:starostniki, depresija, bolnišnično zdravljenje, zamenjave antidepresivov
Work type:Master's thesis/paper
Organization:FFA - Faculty of Pharmacy
Year:2019
PID:20.500.12556/RUL-108322 This link opens in a new window
Publication date in RUL:28.06.2019
Views:1480
Downloads:230
Metadata:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
Share:Bookmark and Share

Secondary language

Language:English
Title:Retrospective analysis of antidepressants' switching among elderly during 2016 and 2017 at the Department of Psychiatry of the University Medical Centre Maribor
Abstract:
Introduction: Depression is a common mental disorder that occurs in all age groups and affects both the individual and his/her family, but also the social environment. Pharmacotherapy of depression with antidepressants (AD) is one of the foundations of treatment. A proper patient treatment covers a major importance in our days, with the population aging trend and the increasing consumption of AD in Slovenia - among which the elderly receive the highest proportion and are mainly subject to polypharmacotherapy. Treatment guidelines for patients, who do not respond fully to the initial AD treatment, among others recommend the substitution of AD. Purpose: The aim of this retrospective study was to review the dynamics of AD switch (Anatomical Therapeutic Chemical (ATC) Classification N06A) and to assess the associated factors in the elderly during hospital treatment. Methods: Inpatients aged 65 years or over, with various forms of depression, adjustment disorder or diagnosis of a reaction to severe stress, who were hospitalized between 2016 and 2017 at the Department of Psychiatry (Psychogeriatric Unit) of the University Medical Centre Maribor, were included. Demographic and clinical data were recorded. We focused mainly on treatment with AD within a hospitalization. After the examination of patient medical records, patients were divided into groups with and without switch of AD, and a comparison was made between them. In patients with switch, we paid additional attention to the time, type of replacement and the reasons for such decision. Results: The research sample included 175 patients in total, of which 40.6 % (71/175) were subject to at least one switch of AD during the hospitalization. Most of them were receiving AD before hospitalization. The most used pre-switching AD was citalopram/escitalopram, while mirtazapine was the most frequently prescribed post switching AD. Among switching options cross-tapering and abrupt switch prevailed. The reason for switch, identified as the most common, was lack of efficacy. At the time of patient discharge, the least prescribed drugs were the tricyclic AD, moclobemide and fluoxetine, whereas the most predominant was mirtazapine. In light of the recommendations given, AD replacements were often made too quickly. In 39.8 % of cases, they were carried out earlier than 4 weeks from initiation (in 56.0 % of these even before 2 weeks). Switchers (40 days) had statistically significant longer length of hospitalization comparing to non-switchers (24 days) (p<0,001). The higher was the number of switches, statistically significant longer has become the hospital stay for these patients (p<0,001). Conclusion: When switches of AD are recurrent and precocious, i.e. done even before a full clinical effect can be expressed, suspension of a potentially effective drug may occur. Moreover, such action can considerably extend hospital treatment and the possibility of higher health care costs can also arise. In this respect the clinical pharmacist may play an important role in monitoring the adequacy of the therapeutic strategy.

Keywords:elderly, depression, inpatient treatment, switching antidepressants

Similar documents

Similar works from RUL:
Similar works from other Slovenian collections:

Back