izpis_h1_title_alt

Medikalizacija motečega vedenja otrok in mladostnic ter mladostnikov
ID Blažič, Alenka (Author), ID Zorn, Jelka (Mentor) More about this mentor... This link opens in a new window

.pdfPDF - Presentation file, Download (1,14 MB)
MD5: C4B6923A512DBCB01701421D6C8EB846

Abstract
Namen magistrske naloge je poiskati odgovor na vprašanje, kako v sodobnem času razumeti medikalizacijo in kakšni so njeni učinki na otroke in mladostnice_ke, katerih vedenje je označeno kot moteče, ker ni v skladu z družbenimi normativi, kot jih je opredelila medicinska stroka. Definiranje ter poimenovanje, diagnosticiranje, razumevanje in obravnavanje motečega vedenja izhaja iz medicinskega diskurza, ki vedno več socialnih, odnosnih, družbenih, kulturnih, političnih in tudi ekonomskih težav preobrača v motnjo ali bolezen in na ta način odpira vrata družbeni moči medicine, da lahko le-ta zavzame vlogo moralnega razsojevalca in določa, kaj je družbeno še sprejemljivo in kaj ne več, kaj je normalno in kaj patološko. Prav s klasificiranjem in podelitvijo določene diagnoze ali etikete pridemo do trenutka, ko otrok ali mladostnica_k ni več dojet_a in razumljen_a kot normalen_na, ampak dobi etiketo nenormalen_na in postane nosilec_ka stigme. Od takrat naprej moteče vedenje predstavlja položaj posameznice_ka v družbeni ureditvi, ki ji_mu je odvzeta moč, saj ne velja več za enakopravno_ega članico_a družbe. Ko osebi enkrat nadenemo nalepko problematična_en, patološka_i, kasneje težko uide tovrstni percepciji. Diagnoze so torej poseben tip družbene kategorizacije, ki ločujejo med zaželenim in nezaželenim. V imenu pomoči se nad otroki in mladostnicami_ki vzpostavlja sofisticiran nadzor in kontrola, klasificiranje pa s seboj pogosto prinaša diskriminacijo in stigmo. Ob tem je pomembno poudariti, da moteče vedenje vedno definira socialno okolje oziroma ga definira tisti, ki ga neko vedenje moti ter ima moč, da vedenje opredeli kot moteče. Nasprotno pa oseba, katere vedenje je označeno kot moteče, svojega vedenja ne občuti in ne dojema tako. Zavedati se moramo, da gre v primeru medikalizacije otrok in mladostnic_kov, za posebej občutljivo področje, saj so v tem starostnem razredu največkrat preslišani glasovi. Pogosto jim je odvzeta možnost izbire, ker odrasli legitimno ter skladno s svojimi in družbenimi predstavami posegajo v njihova življenja, saj domnevno vedo, kaj je najboljše za njih. Pri razumevanju tega naraščajočega fenomena, ki nemedicinske vzroke nastanka motečega vedenja vse pogosteje obravnava kot medicinski problem, je pomembno tudi poznavanje zgodovinskega ozadja nastanka medikalizacije ter poznavanje modelov in diskurzov, ki so se razvili in se oblikujejo okrog kompleksnega pojava medikalizacije motečega vedenja, in sicer sta to medicinski diskurz ter diskurz osebne krivde, ki oba spadata pod skupino diskurzov nezmožnosti, ker človeka opredelita kot nezmožnega, ta pa nato postane predmet raznovrstnih medicinskih strokovnih ocen. Z uporabo medicinskega modela, ki se poslužuje poenostavljene individualistične obrazložitve nastanka motečega vedenja, se spregleda vrsto pomembnih dejavnikov, ki bistveno vplivajo na razvoj in ohranjanje motečega vedenja. Medikalizacija tako predstavlja priročno sredstvo, da se nek problem »pomete pod preprogo« in da se s spodbujanjem osebne krivde pomaga utišati glasove, ki postavljajo neželena vprašanja, kot so vprašanja o nasilju, spolnih zlorabah, posilstvih, seksizmu, rasizmu, neenakosti, brezperspektivnosti, itd. Razprostiranje medikalizacije torej bistveno prispeva k temu, da se številna družbena vprašanja, ki bi se morala obravnavati kot kolektivna, individualizirajo ter dekontekstualizirajo. Na ta način se zmanjšuje odgovornost cele vrste družbenih akterjev, otroke in mladostnice_ke pa se ob izraženi stiski, uporu, itd. označi kot moteče.

Language:Slovenian
Keywords:medikalizacija, moteče vedenje, učinki medikalizacije, nadzor motečega vedenja
Work type:Bachelor thesis/paper
Organization:FSD - Faculty of Social Work
Year:2019
PID:20.500.12556/RUL-107460 This link opens in a new window
Publication date in RUL:16.04.2019
Views:1790
Downloads:313
Metadata:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
Share:Bookmark and Share

Secondary language

Language:English
Title:Medicalization of disturbing behavior of children and adolescents
Abstract:
This thesis deals with the questions what medicalization is and how it affects children and adolescents and which behaviour is considered disruptive because it is not in accordance with the social norms set by the medical community. Defining or rather naming, diagnosing, understanding and treating disruptive behaviour derives from the medical discourse that has the tendency to turn more and more social, relationship, cultural, political as well as economic problems into a disorder or a disease. Thus, the medical community can exert its social power and take over the role of a moral guide and determine what is socially acceptable and what is not, what is normal and what pathological. With this classifying and attributing certain diagnosis and etiquettes, we get to the point where a child or an adolescent is no longer considered or understood as being normal, but rather classified as abnormal and becomes stigmatised. From that moment on, deviant behaviour presents an individual’s position in the society; they are deprived of power since they are no longer considered as an equal part of the society. Once a person is labelled problematic or pathological, it is difficult to escape that kind of perception. Therefore, diagnoses are a special kind of categorization, which separates the wanted and the unwanted. In the name of power, a sophisticated system of supervision and control is being established over children and adolescents, and as a result, classification oftentimes introduces discrimination and stigmatization. It is important to stress that deviant behaviour is always determined by the social environment; with other words, it is defined by those who are bothered by a certain behaviour and have the power to characterize the behaviour as disruptive. Contrary to this, the people whose behaviour is labelled as disruptive do not recognise their own behaviour as such. When talking about the medicalization of children and adolescents, we have to be aware of the fact that it is a very sensitive subject, since many voices are ignored at such a young age. The ability of making a decision is often taken away from the young, as the adults in their lives can intervene on their behalf legally and according to their own social perceptions. In understanding this ever-growing phenomenon that increasingly treats non-medical causes of deviant behaviour as a medical problem, it is important to know the historical background of medicalization and the models as well as discourses which have developed and are now forming around the complex phenomenon of medicalization of deviant behaviour. These are namely the medical discourse and the discourse of personal guilt, which both fall into the disability discourse group, since they can determine that a person is disabled and make them a subject of various medical expert assessments. In using the medical model, which utilises a simplified individualistic explanation about the origin of the deviant behaviour, many other important factors that can significantly affect the development and the preservation of the deviant behaviour get overlooked. Medicalization presents a convenient excuse for ignoring problems, and exploiting personal guilt helps silence voices who ask unwanted questions, e.g. questions about violence, sexual assault, rape, sexism, racism, inequality, lack of prospects, etc. Further use of medicalization can transform many social questions, which ought to be addressed collectively, into individual problems that are taken out of context. Thus, the responsibility of a wide range of social actors is decreased and children and adolescents expressing distress and resistance get labelled as disruptive.

Keywords:medicalization, disturbing behavior, effects of medicalization, control of disturbing behaviour

Similar documents

Similar works from RUL:
Similar works from other Slovenian collections:

Back