Dve fizikalno-kemijski lastnosti, topnost in stabilnost, sta ključni za uspešen razvoj zdravilne učinkovine v končno obliko. Obe lastnosti sta v tesni povezavi s trdnim stanjem učinkovine. Zato sta hitra in natančna določitev topnosti ter trdnega stanja v začetnih fazah razvojnega procesa ključnega pomena za sprejemanje optimalnih odločitev. Nova metoda slikovne analize posameznih delcev, s katero lahko določimo topnost iz posameznih kristalov spojine, ima velik potencial, za vključitev v razvojni proces zdravil. V tej nalogi smo raziskali možnosti uporabe metode slikovne analize, ki presegajo določitev zgolj absolutne toposti. Najprej smo preverili uporabnost metode za določanje navidezne topnosti α in
amorfne oblike indometacina v biorelevantnih medijih. Napravo smo umerili z naborom desetih substanc (R2 = 0.9590). Rezultati statističnih testov Kruskall-Wallis in Mann- Whitney so pokazali, da je metoda slikovne analize zmožna določiti in razlikovati med topnostmi α, γ in amorfne oblike indometacina v vseh petih uporabljenih medijih. Razmerje povprečnih topnosti delcev α proti γ je bilo konstantno v vseh medijih (3.33 ± 0.47). Razmerje povprečnih topnosti amorfne napram obliki γ ni bilo konstantno. Razmerje je bilo najvišje v neteščem simuliranem črevesnem mediju (229.6), kjer je vsebnost surfaktantov presegala njihovo kritično micelarno koncentracijo. V nadaljevanju smo z metodo slikovne analize uspeli določiti in razlikovati med topnostmi dveh različnih amorfnih oblik. Metodo slikovne analize smo združili s časovno-pogojeno Ramansko
spektroskopijo, vendar sočasno zajemanje slik in Ramanskega signala ni bilo mogoče zaradi premočne laserske svetlobe, ki je zasitila detektor optične kamere. Zaradi tega smo meritve izvedli ločeno. Z metodo slikovne analize smo opazili spremembo naklona zmanjševanja delcev, ki nakazuje spremembo trdnega stanja. Interpretacija rezultatov, ki smo jih dobili iz »online« Ramanskih meritev, pa je bila otežena zaradi nepoznavanja natančne pozicije žarišča laserja. Rezultati kažejo, da bi metodo slikovne analize lahko uporabili za hitro oceno obnašanja zdravilne učinkovine v gastrointestinalnem traktu. Prav tako je z metodo slikovne analize posameznih delcev mogoče določiti pravo navidezno topnost delno stabilnih in nestabilnih oblik učinkovin. Z nekaj izboljšavami pa bi bilo moč opazovati tudi spremembe trdnega stanja, ki se dogajajo med raztapljanjem amorfnih oblik učinkovin.
|
