izpis_h1_title_alt

Didaktične dimenzije kakovostnega učnega procesa za učence priseljence
ID Krajnc Dular, Sabina (Author), ID Valenčič Zuljan, Milena (Mentor) More about this mentor... This link opens in a new window, ID Razpotnik, Špela (Co-mentor)

URLURL - Presentation file, Visit http://pefprints.pef.uni-lj.si/5508/ This link opens in a new window

Abstract
Če se ozremo na aktualna dogajanja po svetu in pri nas, vidimo, da trend preseljevanja družin narašča, z njim pa tudi število vključenih učencev priseljencev v šole. Kako kakovostno prilagajati učni proces, ki bo učinkovit pri doseganju izobraževalnih in vzgojnih ciljev učencev priseljencev, predstavlja učiteljem velik izziv pri nas in v svetu. Osnovni namen doktorske disertacije je bil oblikovati didaktične dimenzije kakovostnega učnega procesa za učence priseljence, s katerimi želimo pri učiteljih in bodočih učiteljih spodbujati učinkovite prakse poučevanja in učenja učencev priseljencev. Pri zasnovi omenjenih dimenzij smo izhajali iz teoretičnih spoznanj, kjer smo v prvem delu osrednjo pozornost namenili učencem priseljencem ter dejavnikom, ki vplivajo na njihovo celostno vključevanje v osnovnošolski prostor. V drugem delu smo predstavili načine prilagajanja pouka učencem priseljencem in dejavnike, ki vplivajo na učno uspešnost učencev priseljencev. Posebej smo poudarili vpliv učnega jezika kot drugega jezika in vlogo maternega jezika za učence priseljence. S poudarkom na notranji diferenciaciji in pomenu individualizacije smo predstavili učne metode, oblike, didaktične strategije in etape učnega procesa ter navedli tudi dva novejša koncepta poučevanja učencev priseljencev v svetu. V zadnjem delu teoretičnega dela smo v ospredje postavili učitelja kot profesionalca, z oblikovanimi stališči oz. prepričanji do vzgoje in izobraževanja učencev priseljencev. Spregovorili smo tudi o učiteljevih kompetencah za delo z omenjenimi učenci, ki so jih pridobili v času začetnega izobraževanja in kasneje v sklopu usposabljanja na delovnem mestu ter v neformalnih življenjskih izkušnjah. Poleg teoretičnih izhodišč so nam temeljno podlago za oblikovanje didaktičnih dimenzij predstavljale ugotovitve naše empirične raziskave, ki smo jo zasnovali v dveh delih. V prvem delu raziskave smo podatke zbirali z vprašalnikom, ki smo ga oblikovali za namen disertacije na vzorcu 333 profesorjev razrednega pouka, ki poučujejo na slovenskih osnovnih šolah in na vzorcu 172 študentov razrednega pouka Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Dobljene rezultate smo analizirali skozi štiri vsebinske sklope raziskovalnih vprašanj. Prvi sklop smo namenili ugotavljanju stališč učiteljev in študentov razrednega pouka do vzgoje in izobraževanja učencev priseljencev in vplivu izkušenj pedagoških delavcev z učenci priseljenci na njihova stališča. V drugem sklopu smo preverili, kako pogosto učitelji prilagajajo pouk učencem priseljencem s pomočjo različnih didaktično-metodičnih pristopov in kateri načini dela se jim zdijo najučinkovitejši za doseganje vzgojnih in izobraževalnih ciljev učencev priseljencev. V tretjem sklopu smo ugotavljali razlike v učiteljevih načinih vodenja oz. prilagajanja pouka učencem priseljencem glede na njihova stališča do vzgoje in izobraževanja učencev priseljencev in glede na njihovo dolžino delovne dobe oz. pridobljen strokovni naziv. Preverili smo tudi, ali učitelji, ki imajo izkušnje s poučevanjem učencev priseljencev, drugače presojajo učinkovitost različnih oblik pomoči in njihov vpliv na učno uspešnost učencev priseljencev v primerjavi z učitelji, ki s poučevanjem učencev priseljencev nimajo izkušenj. V četrtem sklopu nas je zanimalo, kako slovenski profesorji razrednega pouka ocenjujejo kompetence za poučevanje učencev priseljencev, koliko so usposobljeni za uspešno premagovanje njihovih težav pri pouku, ki izvirajo iz nezadostnega jezikovnega znanja in razlik med kulturami ter šolskimi sistemi. Pri učiteljevi oceni usposobljenosti za delo z učenci priseljenci nas je zanimala tudi povezanost z dejavniki, kot so izkušnje s poučevanjem učencev priseljencev in izpopolnjevanje za delo z omenjenimi učenci. V razgovorih z učitelji, ki imajo izkušnje s poučevanjem večjega števila učencev priseljencev, smo tudi ugotavljali, katera dodatna znanja, ki so si jih pridobili v času študija, na delovnem mestu in preko življenjskih izkušenj, vplivajo na njihovo poučevanje omenjenih učencev. V drugem delu raziskave smo didaktične dimenzije kakovostnega učnega procesa za učence priseljence dopolnili in dodatno osvetlili še iz vidika skupine učiteljev, ki imajo izkušnje s poučevanjem večjega števila učencev priseljencev. Prav tako smo osvetlili še potrebe, želje in izkušnje z vzgojo in izobraževanjem učencev priseljencev. V naši raziskavi smo ugotovili, da si slovenski profesorji razrednega pouka, ki imajo izkušnje s poučevanjem učencev priseljencev, želijo, da bi se za delo z učenci priseljenci tudi na sistemski ravni vzpostavili modeli vključevanja oz. pomoči, kot je organizirano enoletno pripravljalno izobraževanje z namenom učenja slovenskega jezika, ki jih slovenska zakonodaja ne predvideva. Prav tako si želijo znižane normative v oddelkih, kjer so vključeni učenci priseljenci, da bi omenjenim učencem lahko zagotovili več pozornosti pri premagovanju njihovih težav pri učnem delu. Ugotovili smo tudi, da profesorji razrednega pouka najpogosteje prilagajajo pouk učencem priseljencem tako, da pozornost namenjajo vključevanju učenca priseljenca v skupino vrstnikov oz. socialnovzgojnemu vidiku učencev priseljencev pri pouku. Omenjene ugotovitve se navezujejo na dobljene rezultate v nadaljevanju raziskave, kjer se je pokazalo, da učitelji menijo, da so tudi najbolj usposobljeni za krepitev sodelovanja med učenci, starši in učitelji pri delu z učenci priseljenci.

Language:Slovenian
Keywords:učenci priseljenci
Work type:Doctoral dissertation
Typology:2.08 - Doctoral Dissertation
Organization:PEF - Faculty of Education
Year:2018
PID:20.500.12556/RUL-105757 This link opens in a new window
COBISS.SI-ID:12241737 This link opens in a new window
Publication date in RUL:04.01.2019
Views:1191
Downloads:196
Metadata:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
Share:Bookmark and Share

Secondary language

Language:English
Title:Didactic dimensions of quality learning process for immigrant pupils
Abstract:
Current developments in Slovenia and globally indicate an increasing trend of family migrations, as well as increasing immigrant populations in schools. One of the great challenges of educators is how to provide quality instruction for these children, accommodating their educational needs and goals, and still being effective at teaching. The main purpose of this doctoral dissertation was to create and design didactic dimensions of quality instruction for immigrant students. These didactic dimensions would serve as an example of effective methods and techniques used in immigrant students instruction. A synthesis of the existing evidence in the form of a literature review served as a theoretical background for the current study. First, we evaluated factors which play a pivotal role in immigrant children's integration into a school community. Next, we presented accommodation and modification methods for instruction and factors influencing immigrant children's academic achievement. A particular emphasis was placed on the impact of immigrant children's first and second language for their academic success. Then, we analysed methods, techniques, didactic strategies, and learning stages of instruction, focusing on individual differences of immigrant children. We also reviewed two recent program models of immigrant students instruction. Finally, we discussed the role of educators, their views toward instruction for immigrant children, and the influence of their professional development on affecting work with these children. The empirical section of the study was twofold. First, didactic dimensions were examined via questionnaire, developed for the purpose of this study, in a group of 333 in-service elementary school teachers from Slovenia, and a group of 172 pre-service teachers studying at the School of Education, University of Ljubljana. Results from the questionnaire sought to answer four research questions (RQ). The first RQ analysed in-service and pre-service teachers' views on academic instruction targeted for immigrant children. In addition, the first RQ answered the question of the relation between teachers' experience working with immigrant children and teachers' views towards immigrant children instruction. The second RQ evaluated the frequency of teachers using different methods and techniques for the teaching immigrant populations. Moreover, the second RQ attempted to evaluate which methods and techniques teachers find most beneficial and efficient when working with immigrant populations. The third RQ analysed differences in views towards academic instruction targeted for immigrant children among teachers with differences in terms of their leadership aspects, years of working experience, and level of professional development. We also evaluated whether there were differences in views towards instruction between teachers working with immigrant children and those with no such experience. Finally, the fourth RQ sought to answer the following questions: Do Slovene in-service teachers feel competent enough to work with these populations; Are they familiarized with the main cultural and linguistic features of the different immigrant populations they serve so that they can help immigrant children academically; What is the association between teachers' experiences working with immigrant children and their professional development; What type of knowledge acquired during undergraduate studies, in work, or life experience have been beneficial for working with immigrant populations? In the second part of the empirical section, we elaborated further on the didactic dimensions to improve the quality of instruction for immigrant children. In particular, we focused on a group of in-service elementary teachers working with many immigrant children. Moreover, we evaluated educators' needs, wishes, and experiences when working with immigrant populations. In our research, we have discovered that in-service elementary school teachers from Slovenia who have already experienced teaching immigrant students wish that the system would provide some kind of organized integration of immigrant students and would offer them help by organizing different courses, such as learning the Slovene language (which is not regulated by law). Teachers also wish that there would be fewer students in classes in which immigrant students are involved, because our teachers would like to give the immigrant students more attention while helping them overcome their learning problems. We have also discovered that in-service elementary school teachers mostly adapt their teaching to immigrant students by devoting their attention to the students’ integration into a group of peers, which is called social-educational aspect of immigrant students in class. These findings are related to the results obtained in this research. The research has shown that in-service elementary school teachers from Slovenia believe that (in relation to teaching immigrant students) they are most qualified for enhancing the cooperation between students, their parents and teachers.

Keywords:immigrant students

Similar documents

Similar works from RUL:
Similar works from other Slovenian collections:

Back