V prvem delu raziskave identificiramo napačna razumevanja temeljnih znanstvenih pojmov v osnovnošolskem izobraževanju. Veliko raziskav je usmerjenih v napačna razumevanja v kemiji ter metodam poučevanja, kako le te preseči. Napačna razumevanja vplivajo na učenčevo učenje, ga otežijo in ovirajo razumevanje konceptov, kar, če ni ustrezno obravnavano, pripelje do učnih težav. V drugem delu ugotavljamo učinkovitost spletnega učnega gradiva za učenje znanstveno dokazanih konceptov o naravi delcev snovi, z uporabo strategij e-učenja. E-učenje je bilo prepoznano kot obetavna strategij pri različnih šolskih predmetih. Mi smo jo vpeljali v učno uro kemije.
Pripravljene so bile metode poučevanja, ki povezujejo makroskopsko opazovanje z njihovo interpretacijo na submikro nivoju. Cilje je bil izboljšati razumevanje konceptov, katerih napačna razumevanja smo identificirali v prvem delu raziskave. Analizirane so bile sledeče spremenljivke: predhodno znanje o obravnavani temi, sposobnost razmišljanja, pridobljeno verbalno znanje, odnos do kemije, učne preference, motivacija za učenje in socio-demografski status. Sledi interpretacija rezultatov in ugotovitev raziskave.
Udeleženci v raziskavi so bili učenci 8 razreda osnovne šole (stari 13-14 let). V raziskavo so bile vključene naslednje teme iz kurikula za kemijo za 8 razred osnovne šole: zgradba snovi, stanja snovi, čiste substance in zmesi. Raziskava je vključevala pilotni del in glavni del. Namen pilotne raziskave je bil preveriti ustreznost instrumentov za zbiranje podatkov, ocena izvedljivosti glavne raziskave in identificiranje morebitnih težav pri izvedbi raziskave. Pilotna izvedba je vključevala 108 učencev, glavna izvedba pa 191 učencev. Metoda poučevanja s spletnim gradivom je bila implementirana v ekperimentalni skupini 1) pri pouku kemije v razredu (EG2) in 2) kot domače delo, poleg klasičnega frontalnega pristopa poučevanja (EG1). Kontrolna skupina je bila deležna klasičnega, frontalnega načina poučevanja (CG). Rezultati kažejo na učinek izbrane strategije s spletnim gradivom. Strategija se je pokazala kot obetavna v primeru, ko je bila implementirana pri pouku kemije v razredu, saj so EG2 učenci dosegli boljši rezultat na testih znanja kot učenci v EG1 in CG skupini ter poročali manjše število napačnih razumevanj. Znanstveni doprinos doktorske dizertacije na področju didaktike kemijskega poučevanja je v prepoznavanju potenciala e-učenja za boljše razumevanj kemičnih konceptov.
|