S staranjem prebivalstva postaja demenca vedno večji problem. Kar 70 %, od več kot 47 milijonov, primerov demence spada pod diagnozo Alzheimerjeve bolezni. Pod zgodnjo obliko Alzheimerjeve bolezni spada le od 1 % do 5 % vseh primerov. Za to obliko bolezni je značilna mendelska oblika dedovanja. Pri pozni obliki Alzheimerjeve bolezni je genetska komponenta šibkejša. Blaga kognitivna motnja je diagnoza, postavljena ljudem, ki imajo težave s kognicijo, vendar le-ti ne vplivajo na njihovo vsakdanje življenje. Ti ljudje imajo povišano tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni. Če oseba opaža zmanjšanje kognitivne zmogljivosti, vendar klinični testi ne kažejo upada, se osebo uvrsti pod diagnozo subjektivne kognitivne pritožbe. Tveganje, ki ga ta skupina ljudi nosi za razvoj demence, še vedno ni znano. Najdenih je bilo že več kot dvajset genov, ki verjetno vplivajo na tveganje za pojav pozne oblike Alzheimerjeve bolezni, od katerih je najmočnejšo povezavo imel gen z zapisom za apolipoprotein E (ApoE). Od treh alelov je alel ApoE E4 povezan s povečanjem tveganja za razvoj bolezni, pri čemer je tveganje pri heterozigotih ApoE E4/- kar 3-krat višje kot pri homozigotih ApoE E3/E3, pri homozigotih ApoE E4/E4 pa kar od 8 do 12-krat. V naši raziskavi smo si zadali dva cilja: I) določiti frekvence alelov ApoE pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo v Sloveniji in II) najti nove potencialne biološke označevalce v že obstoječih podatkovnih zbirkah, ki bi jih bilo možno uporabiti pri diagnosticiranju verjetne Alzheimerjeve bolezni.
V raziskavi je sodelovalo 113 bolnikov, obravnavanih v ambulantah Centra za kognitivne motnje na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja, Nevrološke klinike, Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Preiskovancem smo odvzeli kri, iz katere je bila izolirana DNA. Obenem smo zbrali tudi njihove klinične podatke. Zaradi prenizkega števila udeležencev s postavljeno diagnozo Alzheimerjeve bolezni, smo analizo opravili na bolnikih z diagnozami subjektivne kognitivne pritožbe, blage kognitivne motnje in kognitivnega upada. Tri skupine so se med seboj razlikovale v starosti in rezultatih testov kognicije, vendar ne v frekvencah genotipov in alelov ApoE. Genotipizirana populacija se po frekvencah genotipov ApoE statistično pomembno razlikuje od splošne evropske populacije
Da bi našli nove potencialne biološke označevalce, smo zbrali že obstoječe asociacijske študije celotnega genoma, opravljene na populacijah bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo. Rezultate teh študij smo analizirali s pomočjo spletnega orodja Integratomics (
http://genepark.mf.uni-lj.si/integratomics/home). Najvišji rezultat si je delilo trinajst odsekov genoma, v katerih se nahaja devetnajst genov. Ti so bili preverjeni na neodvisnih podatkih iz literature. Le sedem genov je bilo predhodno povezanih s povišanim tveganjem za pojav Alzheimerjeve bolezni.
Zaradi nizkega števila udeležencev, frekvenc alelov ApoE pri bolnikih z verjetno Alzheimerjevo boleznijo ni bilo možno določiti. V prihodnosti bi morali analizo ponoviti z večjim vzorcem. V integratomski analizi smo dobili kandidatne gene, ki bi jih morali potrditi s pomočjo genotipizacije pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo in zdravih kontrolah. Zanimivo bi bilo tudi, da se v analizo vključi dodatne raziskave, ki niso asociacijske študije celotnega genoma.
