Prispevek skuša povezati prvega od dveh Vlačićevih predgovorov h Clavisu (Ključu Svetega pisma) kot besedilo, ki se mu na splošno priznava utemeljitveni pomen za protestantsko hermenevtiko, z najsodobnejšimi postavkami medkulturne hermenevtike, ne le na teološkem nivoju, ampak tudi na nivoju morebitne medkulturne literarne vede oz. medkulturne interpretacije. Posebej se proučujejo odnosi "jezikovnih pogojev" in "kulturno-zgodovinske določenosti", anticipirane "intencionalne celovitosti" besedila in posamične analize oz. možnosti/nemožnosti doseganja "celovitosti pomena" določenega besedila v pogojih medkulturnega, medsubjektivnega dialoga med interpreti, besedili in disciplinami.
|