Ta članek se osredinja predvsem na vlogo in pomembnost umetnosti v procesu vzgoje in izobraževanja v Tagorejevi šoli Shantiniketan. Tagore je vzgojno-izobraževalni proces opredelil kot eno z življenjem in je verjel, da nam lahko le vzgoja in izobraževanje dajeta resnično svobodo. Zato je ključno, da v vzgojno-izobraževalnem procesu dosežemo vsestranski razvoj posameznika za harmonično prilagoditev realnosti. Umetnost mora biti bistveni del življenja in vzgojno-izobraževalnega procesa, saj samo ta omogoča izražanje posameznikovih doživetij, predstavlja vir uživanja in ne nazadnje omogoča prepoznavanje harmonične povezanosti med vesoljem, individualno resničnostjo in nesmrtnostjo. Samo umetnost (in narava kot učitelj) omogoča razvoj celotne osebnosti pa tudi zaznavanje oz. dojemanje realnosti in resnice. Tagore torej razume vlogo umetnosti v življenju posameznika kot ključni dejavnik pri oblikovanju njegove osebnosti in kot tiste, ki prispevajo k človečnosti.
|