izpis_h1_title_alt

Popis kosca Crex crex v Sloveniji leta 1999 kaže na kratkoročno stabilno populacijo
ID Trontelj, Peter (Avtor)

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YCP6HAM4 Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
In the 1999 census of night-time singing Corncrakes in a priori identified areas, 563 singing males were counted. Taking into consideration yet unvisitedpotential singing sites, the total Slovenian population in 1999 was estimated at 590 singing male Corncrakes. The most important breeding areas were situated in south-central Slovenia (Ljubljansko barje, Lake Cerknica, Planina Polje, the Reka river valley, along the Nanoščica and Pivka rivers), where 79% of the bird's population was found. These areas are extensive karst poljes or geomorphologically related flat depressions between Dinaric mountainmassifs. Two other sites holding significant numbers of Corncrakes were Kobariški Stol (mountain in Western Julian Alps) with 41 and Jovsi (SE Slovenia, Pannonian plain) with 17 singing males. The total count increased by21% compared to the first national census in 1992/93. In part, the increase can be explained by more elaborate field work and better timing (exclusively by night, before first mowing in June). Since the error of the first census isnot known, the higher count cannot be unequivocally ascribed to a general population increase. During both censuses, the majority of sites held one or two Corncrakes only. Nevertheless, there were significant differences in change rates between the seven most important sites. Numbers increased on foursites (Kobariški Stol, Jovsi, Nanoščica basin, Reka valley), remained constant on two (Ljubljansko barje, Planina Polje), and decreased on one site (Lake Cerknica). There is no evidence that the decrease at Lake Cerknica was aconsequence of human impact.

Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Delo ni kategorizirano
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Založnik:Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije
Leto izida:2001
Št. strani:Str. 139-147
Številčenje:Letn. 22, št. 108
PID:20.500.12556/RUL-63267 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:57
ISSN pri članku:0351-2851
COBISS.SI-ID:15024857 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:10.07.2015
Število ogledov:870
Število prenosov:90
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Acrocephalus
Skrajšan naslov:Acrocephalus
Založnik:Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije
ISSN:0351-2851
COBISS.SI-ID:7679234 Povezava se odpre v novem oknu

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The 1999 Slovenian corncrake Crex crex census indicates short-term stable population
Izvleček:
V letu 1999 je bilo po standardni metodi nočnega štetja pojočih samcev na vnaprej določenih območjih Slovenije preštetih 563 koscev. Ob upoštevanju nepregledanih potencialnih gnezdišč je populacijska ocena za leto 1999 okrog 590 pojočih samcev. Najpomembnejša gnezdišča so na Notranjskem z Brkini (Ljubljansko barje, Cerkniško jezero, Planinsko polje, dolina Reke, ob Nanoščici in ob Pivki), kjer je bilo ugotovljenih 79% vseh ptic. To so velika kraška polja ali geomorfološko sorodne depresije med dinarskimi masivi. Drugi pomembnejši območji sta Kobariški Stol z 41 in Jovsi s 17 kosci. Število preštetih koscev je od prvega cenzusa 1992/93 naraslo za 21%. Del tega povečanja je verjetno posledica natančnejšega popisa z več popisovalci ter primernejšega časa (izključno ponoči, pred junijsko košnjo). Ker je napaka prvega štetja neznanka, ne moremo zanesljivo govoriti o splošnemu povečanju populacije. Ob obeh štetjih je imela večina zasedenih območij po enega ali dvakosca. Bolj neenakomerno porazdeljena je bila sprememba številčnosti med sedmimi najpomembnejšimi območji. Povečanje je bilo ugotovljeno na štirih (Kobariški Stol, Jovsi, Nanoščica in dolina Reke), bolj ali manj nespremenjenostanje na dveh (Ljubljansko barje in Planinsko polje) ter upad naenem (Cerkniško jezero) območju. Upad na Cerkniškem jezeru je verjetno odsevvelikih naravnih nihanj obsega jezera in ne posledica antropogenega poslabšanja življenjskih razmer.


Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj