V letu 1999 je bilo po standardni metodi nočnega štetja pojočih samcev na vnaprej določenih območjih Slovenije preštetih 563 koscev. Ob upoštevanju nepregledanih potencialnih gnezdišč je populacijska ocena za leto 1999 okrog 590 pojočih samcev. Najpomembnejša gnezdišča so na Notranjskem z Brkini (Ljubljansko barje, Cerkniško jezero, Planinsko polje, dolina Reke, ob Nanoščici in ob Pivki), kjer je bilo ugotovljenih 79% vseh ptic. To so velika kraška polja ali geomorfološko sorodne depresije med dinarskimi masivi. Drugi pomembnejši območji sta Kobariški Stol z 41 in Jovsi s 17 kosci. Število preštetih koscev je od prvega cenzusa 1992/93 naraslo za 21%. Del tega povečanja je verjetno posledica natančnejšega popisa z več popisovalci ter primernejšega časa (izključno ponoči, pred junijsko košnjo). Ker je napaka prvega štetja neznanka, ne moremo zanesljivo govoriti o splošnemu povečanju populacije. Ob obeh štetjih je imela večina zasedenih območij po enega ali dvakosca. Bolj neenakomerno porazdeljena je bila sprememba številčnosti med sedmimi najpomembnejšimi območji. Povečanje je bilo ugotovljeno na štirih (Kobariški Stol, Jovsi, Nanoščica in dolina Reke), bolj ali manj nespremenjenostanje na dveh (Ljubljansko barje in Planinsko polje) ter upad naenem (Cerkniško jezero) območju. Upad na Cerkniškem jezeru je verjetno odsevvelikih naravnih nihanj obsega jezera in ne posledica antropogenega poslabšanja življenjskih razmer.
|