Analysis of workaholism and burnout among employees of administrative units and two selected banks in Slovenia

Kozjek, Tatjana (avtor), Bandelj, Anja (avtor)

Purpose: Workaholism and burnout can have detrimental effects on both employees and organisations in both the private and public sectors, and therefore calls for further research. The objective of this survey was to statistically analyse significant differences in the variables of workaholism and burnout (including emotional exhaustion, depersonalisation, and personal efficiency) between administrative units and two selected banks, among participants employed in managerial and non-managerial positions, and across genders. Additionally, the survey aimed to analyse the correlations between workaholism, emotional exhaustion, depersonalisation, and personal efficiency. The research involved 621 employees from 58 administrative units and 404 employees from two selected (private) banks in Slovenia. Design/Methodology/Approach: Various methodological approaches were used, including statistical tests such as multivariate and factor analysis, the Kolmogorov-Smirnov and Shapiro-Wilk tests, the Mann-Whitney U test, and Spearman’s rank-order correlation coefficient. Findings: Survey results revealed no statistically significant differences in the variables of workaholism and burnout between administrative units and the two selected banks, among participants employed in managerial and non-managerial positions, and across genders. However, the research uncovered a strong positive correlation between workaholism and emotional exhaustion, a weak positive correlation between workaholism and depersonalisation, and a slight negative correlation between workaholism and personal efficiency. Originality/Value: The research contributes to the growing awareness of workaholism and burnout, offering organisations valuable insights to address these issues and enhance employee well-being. Furthermore, it adds to the existing literature on workaholism and burnout within the context of Slovenia.

• Jezik: Angleški jezik
• Ključne besede: administrative units, banks, burnout, workaholish, Slovenia
• Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
• Organizacija: FU - Fakulteta za upravo
• Datum objave: 01.11.2023
• Leto izida: 2023
• Št. strani: Str. 97-118, 168-169
• Številčenje: Vol. 21, no. 2
• PID: 20.500.12556/RUL-153344
• UDK: 331.442:3.08:347.734(497.4)
• ISSN pri članku: 2591-2240
• DOI: 10.17573/cepar.2023.2.05
• COBISS.SI-ID: 178284803
• Datum objave v RUL: 22.12.2023

Gradivo je del revije

• Naslov: Central European public administration review
• Skrajšan naslov: CEPAR
• Založnik: Fakulteta za upravo
• ISSN: 2591-2240
• COBISS.SI-ID: 293849600

Sekundarni jezik

• Jezik: Slovenski jezik

Izvleček

Namen: Deloholizem in izgorelost imata lahko škodljive učinke tako na zaposlene kot na organizacije v zasebnem in javnem sektorju, zato so na tem področju vsekakor potrebne nadaljnje raziskave. Namen prispevka je statistična analiza razlik v spremenljivkah deloholizem in izgorelost (vključno s čustveno izčrpanostjo, depersonalizacijo in osebno učinkovitostjo) med upravnimi enotami in izbranima bankama ter med udeleženci na vodstvenih in nevodstvenih položajih in med spoloma. Cilj raziskave je bil analizirati povezave med deloholizmom, čustveno izčrpanostjo, depersonalizacijo in osebno učinkovitostjo. V raziskavi je sodelovalo 621 zaposlenih iz 58 upravnih enot in 404 zaposleni iz dveh izbranih (zasebnih) bank v Sloveniji. Zasnova/metodologija/pristop: Uporabljeni so bili različni metodološki pristopi, vključno s statističnimi testi, kot so multivariatna in faktorska analiza, Kolmogorov-Smirnov test in Shapiro-Wilk test, Mann-Whitney U test ter Spearmanov koeficient korelacije ranga. Ugotovitve: Rezultati raziskave niso pokazali statistično značilnih razlik v spremenljivkah deloholizem in izgorelost niti med upravnimi enotami in izbranima bankama niti med udeleženci na vodstvenih in nevodstvenih delovnih mestih ali med spoloma. Je pa raziskava razkrila močno pozitivno korelacijo med deloholizmom in čustveno izčrpanostjo, šibko pozitivno korelacijo med deloholizmom in depersonalizacijo ter rahlo negativno korelacijo med deloholizmom in osebno učinkovitostjo.Izvirnost/vrednost: Raziskava prispeva k vse večji ozaveščenosti o deloholizmu in izgorelosti, s čimer organizacijam ponuja dragocen vpogled v reševanje teh vprašanj in izboljšanje dobrega počutja zaposlenih. Poleg tega bogati obstoječo literaturo o deloholizmu in izgorelosti v slovenskem kontekstu.

• Ključne besede: upravne enote, banke, izgorelost, deloholizem, Slovenija