Namen: Deloholizem in izgorelost imata lahko škodljive učinke tako na zaposlene kot na organizacije v zasebnem in javnem sektorju, zato so na tem področju vsekakor potrebne nadaljnje raziskave. Namen prispevka je statistična analiza razlik v spremenljivkah deloholizem in izgorelost (vključno s čustveno izčrpanostjo, depersonalizacijo in osebno učinkovitostjo) med upravnimi enotami in izbranima bankama ter med udeleženci na vodstvenih in nevodstvenih položajih in med spoloma. Cilj raziskave je bil analizirati povezave med deloholizmom, čustveno izčrpanostjo, depersonalizacijo in osebno učinkovitostjo. V raziskavi je sodelovalo 621 zaposlenih iz 58 upravnih enot in 404 zaposleni iz dveh izbranih (zasebnih) bank v Sloveniji. Zasnova/metodologija/pristop: Uporabljeni so bili različni metodološki pristopi, vključno s statističnimi testi, kot so multivariatna in faktorska analiza, Kolmogorov-Smirnov test in Shapiro-Wilk test, Mann-Whitney U test ter Spearmanov koeficient korelacije ranga. Ugotovitve: Rezultati raziskave niso pokazali statistično značilnih razlik v spremenljivkah deloholizem in izgorelost niti med upravnimi enotami in izbranima bankama niti med udeleženci na vodstvenih in nevodstvenih delovnih mestih ali med spoloma. Je pa raziskava razkrila močno pozitivno korelacijo med deloholizmom in čustveno izčrpanostjo, šibko pozitivno korelacijo med deloholizmom in depersonalizacijo ter rahlo negativno korelacijo med deloholizmom in osebno učinkovitostjo.Izvirnost/vrednost: Raziskava prispeva k vse večji ozaveščenosti o deloholizmu in izgorelosti, s čimer organizacijam ponuja dragocen vpogled v reševanje teh vprašanj in izboljšanje dobrega počutja zaposlenih. Poleg tega bogati obstoječo literaturo o deloholizmu in izgorelosti v slovenskem kontekstu.
|