Ocena in uporaba podatkov iz epidemioloških študij za prostorski prikaz: primer ugotavljanja izpostavljenosti arzenu v občini Zagorje ob Savi : magistrsko delo

Martinčič, Maja (avtor), Kukec, Andreja (mentor), Perharič, Lucija (komentor), Poljšak, Borut (recenzent)

Uvod: Arzen je strupena snov in lahko povzroča številne zdravstvene težave, kar je razlog za zaskrbljenost v vseh življenjskih obdobjih, še posebej pri otrocih. V občini Zagorje ob Savi je bila leta 2016 izvedena epidemiološka presečna raziskava »Poglobljena ocena tveganja za zdravje otrok zaradi izpostavljenosti arzenu v občini Zagorje ob Savi«. Namen: Na primeru že pridobljenih podatkov v raziskavi »Poglobljena ocena tveganja za zdravje otrok zaradi izpostavljenosti arzenu v občini Zagorje ob Savi« smo pripravili metodologijo za izvedbo prostorskih prikazov s podatki, pridobljenimi v epidemioloških študijah, in ocenili kakovost tovrstno pridobljenih podatkov za uporabo pri pripravi prostorskih prikazov. Metode dela: Podatke o izpostavljenosti arzenu smo pridobili iz laboratorijskih analiz vzorcev jutranjega urina. Opazovana populacija so bili otroci, stari 3–5 let. Območje opazovanja je predstavljala občina Zagorje ob Savi. Prostorske informacije s področja okolja v Sloveniji smo našli v dostopnih zbirkah prostorskih podatkov. Naslovom bivališč otrok, podjetij in obratov ter nekdanjim rudnikom antimona smo pridobili geografski koordinati, s katerimi jih je bilo možno uporabiti v orodju geografski informacijski sistem. Ocenili smo kakovost vhodnih podatkov z vidika obravnave v prostorskem prikazu. Izdelali smo prostorske sloje, ki so bili podlaga za prostorski prikaz. Ocenili smo korelacijo med koncentracijami arzena in oddaljenostjo bivališča otrok od morebitnih virov arzena. Rezultati: V obliki tabele smo prikazali zbrane vhodne podatke, ki smo jih potrebovali za izdelavo prostorskih prikazov. Ugotovili smo, da so podatki dovolj kakovostni za izvedbo prostorskega prikaza. Prostorsko smo prikazali lokacijo občine Zagorje ob Savi na zemljevidu Slovenije ter naselja, potoke, morebitne naravne in antropogene vire arzena (nekdanji rudniki antimona, obrati, podjetja) v občini Zagorje ob Savi. Otroci, ki so živeli bližje morebitnim naravnim in antropogenim virom arzena, niso imeli višjih koncentracij arzena v urinu v primerjavi z otroki, ki so živeli dlje od virov. Razprava in zaključek: Pri pripravi prostorskih prikazov moramo uporabiti kakovostne vhodne podatke. Prostorski prikazi so dobrodošel dodatek pri predstavitvi različnih podatkov, pridobljenih iz laboratorijskih analiz in vprašalnikov. Uporabi se jih lahko za dodatne analize, ki preučujejo vplive oddaljenosti med posameznimi točkami. Razvit metodološki pristop se bo lahko uporabil pri drugih raziskavah s področja okolja in zdravja.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: magistrska dela, sanitarno inženirstvo, epidemiološke študije, kakovost podatkov, prostorski prikaz, arzen, Zagorje ob Savi
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
• Organizacija: ZF - Zdravstvena fakulteta
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: [M. Martinčič]
• Leto izida: 2022
• Št. strani: 69 str.
• PID: 20.500.12556/RUL-140588
• UDK: 614
• COBISS.SI-ID: 121927939
• Datum objave v RUL: 16.09.2022

MARTINČIČ, Maja, 2022, Ocena in uporaba podatkov iz epidemioloških študij za prostorski prikaz: primer ugotavljanja izpostavljenosti arzenu v občini Zagorje ob Savi : magistrsko delo [na spletu]. Magistrsko delo. Ljubljana : M. Martinčič. [Dostopano 21 april 2025]. Pridobljeno s: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=140588

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Assessment and use of data from epidemiological studies for spatial presentation: an example of determining arsenic exposure in the municipality of Zagorje ob Savi : master thesis

Izvleček

Introduction: Arsenic is a poisonous substance and can cause various health problems, which is a reason for concern in every stage of life, especially during childhood. In the municipality of Zagorje ob Savi an epidemiological study titled “Refined risk assessment for children’s health due to arsenic exposure in the municipality of Zagorje ob Savi” was carried out. Purpose: With the example of data obtained from the “Refined risk assessment for children’s health due to arsenic exposure in the municipality of Zagorje ob Savi” study methodology was prepared for the implementation of spatial presentation of the data obtained in the epidemiological studies. The quality of such data for spatial presentations preparation was assessed. Methods: The data about arsenic exposure was obtained from laboratory analysis of morning urine samples. The population observed were children aged 3 to 5 years. Observation area was the municipality of Zagorje ob Savi. Spatial information regarding environment in Slovenia was found in accessible spatial databases. Geographic coordinates for children’s addresses, companies and plants and former antimony mines were obtained so that they could be used in geographic information system. Input data quality was assessed from the spatial presentation perspective. Spatial data layers were made as a basis for spatial presentation. Correlation between arsenic concentration and the distance of the children’s home from possible sources of arsenic was assessed. Results: Collected input data needed for spatial presentations were represented in a chart. We found the data were of sufficient quality to be used in a spatial presentation. The location of the municipality of Zagorje ob Savi was spatially presented on a map of Slovenia, as were settlements, brooks and potential natural or anthropogenic sources of arsenic in the municipality of Zagorje ob Savi. Children living closer to the potential natural or anthropogenic sources of arsenic did not have higher concentration of arsenic in urine than those living further from the sources. Discussion and conclusion: When preparing spatial presentations high quality input data must be used. Spatial presentations are a welcome addition to the presentation of different data obtained from laboratory analyses and surveys. They can be used for additional analyses studying the effects of distance between certain points. A developed methodological approach can be used for other analyses from the fields of health and environment.

• Ključne besede: master's theses, sanitary engineering, epidemiological studies, data quality, spatial presentation, arsenic, Zagorje ob Savi