Characteristics of trigonometric control network marks in the Primorska region

Triglav Čekada, Mihaela (avtor), Lojk, Ivan (avtor), Škafar, Rado (avtor), Stopar, Bojan (avtor)

An analysis of the present-day geodetic marks representing trigonometric points of the 2nd and 3rd order was carried out in the area of Slovenia that was part of the Kingdom of Italy between 1920 and 1947. By reviewing topographies, photographs on hribi.net and sample field surveys, we identified, among the 52 2nd order points, 16 points that had the Italian type of geodetic marks and 6 points with even older types of geodetic marks, dating back to the Austro-Hungarian Monarchy. Among the 407 3rd order points, we identified 68 Italian geodetic marks and 15 even older ones. The so-called Italian type of geodetic mark can be recognised as a concrete pillar with a square or octagonal shape, about 1 m high, with a diameter of 40 to 70 cm. The even older geodetic marks are carved from natural stone. These often have the dual function of being a trigonometric point mark and a land cadastral mark, indicating the boundary of cadastral municipalities. We also investigated the eccentric metal target signals erected in 1996, and those between 1995 and 1997, which were an additional postconsolidation of the existing granite trigonometric marks installed after the Second World War. Finally, we highlight the potential of these old geodetic marks in the design and planning of new measurements in the future.

• Jezik: Angleški jezik
• Ključne besede: national trigonometric networks, trigonometric point, stabilisation, trigonometric pillar, geodetic mark
• Vrsta gradiva: Članek v reviji
• Tipologija: 1.02 - Pregledni znanstveni članek
• Organizacija: FGG - Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
• Status publikacije: Objavljeno
• Različica publikacije: Objavljena publikacija
• Datum objave: 09.05.2022
• Leto izida: 2022
• Št. strani: Str. 189-220
• Številčenje: Letn. 66, št. 2
• PID: 20.500.12556/RUL-138555
• UDK: 528.33 (497.4Primorska)
• ISSN pri članku: 0351-0271
• DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2022.02.189-219
• COBISS.SI-ID: 116026115
• Datum objave v RUL: 27.07.2022

TRIGLAV ČEKADA, Mihaela, LOJK, Ivan, ŠKAFAR, Rado in STOPAR, Bojan, 2022, Characteristics of trigonometric control network marks in the Primorska region. Geodetski vestnik. glasilo Zveze geodetov Slovenije [na spletu]. 2022. Vol. 66, no. 2, p. 189–220. [Dostopano 21 april 2025]. DOI 10.15292/geodetski-vestnik.2022.02.189-219. Pridobljeno s: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=138555

Gradivo je del revije

• Naslov: Geodetski vestnik. glasilo Zveze geodetov Slovenije
• Skrajšan naslov: Geod. vestn.
• Založnik: Zveza geodetov Slovenije
• ISSN: 0351-0271
• COBISS.SI-ID: 5091842

Licence

• Licenca: CC BY-NC 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna
• Povezava: http://creativecommons.org/licenses/by-nc/4.0/deed.sl
• Opis: Licenca Creative Commons, ki prepoveduje komercialno uporabo, vendar uporabniki ne rabijo upravljati materialnih avtorskih pravic na izpeljanih delih z enako licenco.

Sekundarni jezik

• Jezik: Slovenski jezik
• Naslov: Značilnosti stabilizacij trigonometričnih točk na Primorskem

Izvleček

Na območju Slovenije, ki je bilo med letoma 1920 in 1947 v Kraljevini Italiji, smo izvedli analizo ohranjenosti različnih vrst stabilizacij trigonometričnih točk II. in III. reda. S pregledom topografij, fotografij na portalu hribi.net ter vzorčnih terenskih pregledov smo med 52 trigonometričnimi točkami II. reda identificirali 16 takšnih, ki so bile verjetno stabilizirane v času Kraljevine Italije, ter 6 točk, ki so bile stabilizirane v obdobju avstro-ogrske monarhije. Med 407 trigonometričnimi točkami III. reda smo identificirali 68 točk, ki so bile verjetno stabilizirane v času Kraljevine Italije, ter 15 še starejših. Italijanski tip stabilizacije predstavljajo približno meter visoki betonski stebri štirikotne ali osmerokotne oblike s premerom od 40 do 70 centimetrov. Še starejši tipi stabilizacij geodetskih znamenj so izdelani iz klesanega naravnega kamna, ki velikokrat opravlja dvojno vlogo, tj. je točka različnih vrst geodetskih mrež in mejno znamenje, ki označuje meje katastrskih občin. V prispevku predstavljamo še kovinske signale iz leta 1996 ter v letih 1995–1997 izvedeno dodatno naknadno utrjevanje granitnih geodetskih znamenj, postavljenih po drugi svetovni vojni. Na koncu omenjamo še potencial takšnih v preteklosti vzpostavljenih geodetskih znamenj za uporabo v prihodnosti.

• Ključne besede: trigonometrične mreže, trigonometrične točke, stabilizacija, geodetska znamenja