Na območju Slovenije, ki je bilo med letoma 1920 in 1947 v Kraljevini Italiji, smo izvedli analizo ohranjenosti različnih vrst stabilizacij trigonometričnih točk II. in III. reda. S pregledom topografij, fotografij na portalu hribi.net ter vzorčnih terenskih pregledov smo med 52 trigonometričnimi točkami II. reda identificirali 16 takšnih, ki so bile verjetno stabilizirane v času Kraljevine Italije, ter 6 točk, ki so bile stabilizirane v obdobju avstro-ogrske monarhije. Med 407 trigonometričnimi točkami III. reda smo identificirali 68 točk, ki so bile verjetno stabilizirane v času Kraljevine Italije, ter 15 še starejših. Italijanski tip stabilizacije predstavljajo približno meter visoki betonski stebri štirikotne ali osmerokotne oblike s premerom od 40 do 70 centimetrov. Še starejši tipi stabilizacij geodetskih znamenj so izdelani iz klesanega naravnega kamna, ki velikokrat opravlja dvojno vlogo, tj. je točka različnih vrst geodetskih mrež in mejno znamenje, ki označuje meje katastrskih občin. V prispevku predstavljamo še kovinske signale iz leta 1996 ter v letih 1995–1997 izvedeno dodatno naknadno utrjevanje granitnih geodetskih znamenj, postavljenih po drugi svetovni vojni. Na koncu omenjamo še potencial takšnih v preteklosti vzpostavljenih geodetskih znamenj za uporabo v prihodnosti.
|