Vaš brskalnik ne omogoča JavaScript!
JavaScript je nujen za pravilno delovanje teh spletnih strani. Omogočite JavaScript ali pa uporabite sodobnejši brskalnik.
Repozitorij Univerze v Ljubljani
Nacionalni portal odprte znanosti
Odprta znanost
DiKUL
slv
|
eng
Iskanje
Brskanje
Novo v RUL
Kaj je RUL
V številkah
Pomoč
Prijava
Podrobno
Dediščina hmeljarstva v Savinjski dolini
ID
Kajba, Taja
(
Avtor
),
ID
Hudales, Jože
(
Mentor
)
Več o mentorju...
PDF - Predstavitvena datoteka,
prenos
(3,19 MB)
MD5: 3035BDC079BDD873F68D16BD89996BFE
Galerija slik
Izvleček
Diplomsko delo skuša sprva predstaviti začetke hmeljarstva – zanima me, kako je hmelj prišel v Savinjsko dolino, kdo ga je prinesel ter kako in zakaj se je začel njegov razmah, da je postal tako vsesplošen, da so ga gojili praktično vsi. Predstavljeni bodo vplivi hmeljarstva na lokalne prebivalce, in sicer tako z gospodarskega vidika, kot kulturnega. Predvsem, kako jim je izboljšal kvaliteto življenja, a je vseeno zahteval količinsko ter fizično veliko dela, saj je morala sodelovati celotna družina. Predstavljeno življenje skozi pripovedovanje hmeljarjev pred in po prihodu mehanizacije. Zanima me, kako je potekalo zamudno in težko ročno delo in kaj so prinesli novi stroji. Navsezadnje kako je delo hmeljarja sploh potekalo.Najbolj etnološko oz. antropološko usmerjen del je razširjen fenomen 'obirovcov' oz. sezonskega dela. Zanimale me bodo življenjske zgodbe sezonskih delavcev in obirovk, ki so prihajali iz različnih območij obirati hmelj, da bi si z zaslužkom izboljšali življenje. Razlogi zakaj so ostali v Savinjski dolini in kakšna je bila njihova pot. Živo in z vsakdanjim življenjem povezano pa je tudi kulturno življenje hmeljarstva, ki je etnološko zanimivo predvsem iz šeg in navad, ki se izvajajo. Skozi besede sogovornikov opisan izbor hmeljarske starešine in princese na dnevu hmeljarjev, hmeljarski likof ter podeljevanje priznanj hmeljarjem.
Jezik:
Slovenski jezik
Ključne besede:
hmeljarstvo
,
dediščina
,
Savinjska dolina
,
sezonski delavci
,
hmelj
Vrsta gradiva:
Diplomsko delo/naloga
Organizacija:
FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:
2019
PID:
20.500.12556/RUL-111612
Datum objave v RUL:
04.10.2019
Število ogledov:
1403
Število prenosov:
204
Metapodatki:
Citiraj gradivo
Navadno besedilo
BibTeX
EndNote XML
EndNote/Refer
RIS
ABNT
ACM Ref
AMA
APA
Chicago 17th Author-Date
Harvard
IEEE
ISO 690
MLA
Vancouver
:
KAJBA, Taja, 2019,
Dediščina hmeljarstva v Savinjski dolini
[na spletu]. Diplomsko delo. [Dostopano 4 april 2025]. Pridobljeno s: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=111612
Kopiraj citat
Objavi na:
Sekundarni jezik
Jezik:
Angleški jezik
Naslov:
The Heritage of Hoping in the Savinja Valley
Izvleček:
The diploma paper tries to present the beginning of hoping at first – i am interested in how hop came to the Savinja Valley, who brought it, how and why its growth began, to become so generalized that they were cultivated by practically everyone. The effect of hop on local residents will be presented, both from the economic and cultural point of v iew. It is also a positive and negative score of hop. In particular, how they improved the quality of life, but nevertheless demanded a quantative and physical workload, as the whole family had to work together. Stories will be presented about time before and after the arrival of mechanization. I am wondering how time consuming and difficult manual work took place and what new machines brought. Afterall, how was the work of hoppers organized. The most entnological or anthropological oriented part is an expanded phenomenon of seasonal work. I would be interested in the lifestories of seasonal workers and the occasions that came from different areas to harvest hop in order to earn a living. I want to know the reasons why they stayed in the Savinja Valley and what was their route. Living everyday life is also connected with culture of hop, which is etnologically interesting primarily from custums that are performed. From the words of the interviewers it is presented the selection of hop elders and princess of hopers's day, and the awarding awards to hoppers is described.
Ključne besede:
Hoping
,
heritage
,
Savinja Valley
,
seasonal workers
,
hop
Podobna dela
Podobna dela v RUL:
Vpliv nadmorske višine na kolonizacijo tatarske ajde (Fagopyrum tataricum) z endofitskimi glivami
Vpliv nizkotemperaturne plazme na kaljivost in združbo gliv semen tatarske ajde (Fagopyrum tataricum)
Tartary buckwheat grain as a source of bioactive compounds in husked groats
Tartary buckwheat in human nutrition
Fiziološke spremembe navadne in tatarske ajde glede na nadmorsko višino
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:
Jem zdravo. Študiram s polno paro!
Prehrana doječe matere
OCENA STANJA PONUDBE HRANE V ZDRAVSTVENI USTANOVI
Nazaj