Številke

Tabela zajema ključne besede vseh zaključnih del, pri katerih oseba sodeluje kot mentor. Ključne besede so urejene po številu ponovitev, največkrat ponovljene na vrhu. Iz ključnih besed z zgornjega dela tabele je mogoče sklepati na tematike, s katerimi se je oz. se mentor ukvarja.

Oseba: Nina Mešl

Vseh ključnih besed je 291, ki se skupaj pojavijo 419 krat.
47 ključnih besed (16.15 % vseh) se pojavi večkrat, skupaj 175 krat (41.77 % vseh pojavitev).

PonovitevKljučne besede
Št.%
25x14.29%družina
14x8%socialno delo z družino, socialno delo
6x3.43%centri za socialno delo, zakonodaja, rejništvo
5x2.86%partnerstvo, delovni odnos
4x2.29%razveza zakonske zveze, šolsko svetovalno delo
3x1.71%starševstvo, stres, rejniki, konflikti, matična družina, rejniška družina, podpora, komunikacija, mladi, otroci, osnovna šola, izvirni delovni projekt pomoči
2x1.14%učne težave, svetovanje, socialno delo z mladimi, novo očetovstvo, družinska dinamika, vključenost, izgorevanje, preoblikovanje družine, posvojitev, socialne mreže, razvojna kompleksna travma, ločitev ali razveza, mediacija, individualne projektne skupine, šolska svetovalna službe, otrok, družinski procesi, epidemija covid-19, socialno delo v izrednih razmerah, študentske družine, center za socialno delo, mladostnik, medosebni odnosi, varovalni dejavniki, mladost
1xvzgojitelji, preobremenjenost, šola, sodelovanje, šolska svetovalna služba, otroci in mladostniki, slovenski jezik, nestrpnost, vzgojni domovi, vedenjske motnje, metode in tehnike dela, koncepti, dejavniki socialne mreže, mladina, področje dela, priseljevanje, čustvene motnje, starši, vrstniki, otroci z izkušnjo selitve, primeri dobre prakse, žalovanje, mlade družine, študenti, socialna inteligenca, participacija uporabnikov, terapije, mladostništvo, odpornost, okrevanje, rak, socialne spretnosti, programi pomoči in podpore, storitve pomoči in podpore, spoprijemanje z boleznijo, pomoč žalujočim, reševenje konfliktov, diskriminacija, izguba bljižnjega, smrt, izzivi družin, družinska politika, izzivi, otroci in mladostniki s težavami v odraščanju, zdravstvo, medgeneracijska pomoč, generacijske razlike, normalizacija, krepitev moči, etika udeleženosti, posebne potrebe, intelektualno ovirani, dezinstitucionalizacija, stanovanjske skupine, dialoška praksa, koncept delovnega odnosa, krizni center, perspektiva zaposlenih, duševno zdravje, koncepti dela, sorojenci, rejniški sistem, posebne potrebe otrok, kvaliteta življenja, tiskani mediji, pravice otrok, otrokov vidik, podeželje, vzgoja, očetovstvo, medijsko sporočanje, partnerski odnosi, zaupanje, zvestoba, samopodoba, projekt pomoči, čustva, implicitne teorije ravnanja, epistemologija, socialno delo v šolah, glas otroka, študije primera, možganska kap, strokovna pomoč, delo s svojci, socialno delo z bolniki, soustvarjanje v šoli, dejavniki odnosa, osamosvajanje, prosti čas, prehod v odraslost, koncepti pomoči, interdisciplinarni timi, timsko delo, mladi odrasli, stari starši, odnosi z vrstniki, učenci, razredna klima, družinska mediacija, kibernetika razgovora, svetovanje v socialnem delu, postmodernost, ljubezen, dodelitev otrok, družinski odnosi, stiki z otroki, vloga otroka, navezanost, mlade ženske, socializacija, naravne in druge nesreče, KCO Palčica, nujni odvzem, zloraba, čustveno varni odzivi, nosečnost, poporodno obdobje, materinstvo, zanemarjanje, teorija navezanosti, vrtec, spodbudno okolje, viri moči, odnos med otroki v oddelku, izzivi staršev, izzivi strokovnih delavk, poporodne stiske, pomembni drugi, travma, krizni centri za otroke in mladostnike, družinsko življenje po posvojitvi, vzgoja otrok, nasilje v družini, k rešitvi usmerjen pristop v socialnem delu, krizne intervencije, postopek posvojitve, meddržavna posvojitev, materinski dom, mreže pomoči, spremembe v otrokovem življenju, otrokovo doživljanje, nacionalna posvojitev, oblike podpore in pomoči, selektivni mutizem, oblikovanje identitete, spremembe v družbi, mediji, vojna v Ukrajini, mir, begunstvo, nasilje mladostnikov nad starši, socialno delo v kriznih razmerah, podporni sistemi, povzročitelji nasilja, delovanje centra za socialno delo, sodelovalni pristopi dela, inovacije v socialnem delu, LINK, nasilje nad ženskami, glas družin, delo na centrih za socialno delo, pomoč, posvojitelji, posvojeni otrok, biološki starši, otrokov izvor, adolescenca, identiteta, vloga centra za socialno delo, izzivi rejnic, nasilje nad otrokom, delo z družino, kvantitativna raziskava, spletno anketiranje, izobraževanja za rejnice, individualna projektna skupina, uporaba znanja v praksi, pogovor, socialno-ekonomski položaj študentov, študentsko delo, finančna pismenost, epidemija COVID-19, metode socialnega dela, Mirovna operacija in družina, etični izzivi in dileme, finančna stiska, družbeno opredeljene spolne vloge, odnos, znanje socialnega dela, študentke in študentje socialnega dela, zaključevanje rejništva, dvostarševske družine, enostarševske družine, prilagoditev družine, strategije spoprijemanja z odsotnostjo, dramska igra, glasba, likovno ustvarjanje, dejavniki uspešne podpore in pomoči, dejavniki socialne delavke, skupni dejavniki, gib in ples, umetnostni izrazno-ustvarjalni mediji, pandemija COVID-19, potrebe., družine s številnimi izzivi, ranljive skupine, socialni konstrukcionizem, teorije in metode socialnega dela, vloge, očetovstvo in materinstvo, osamosvojitev od izvorne družine, podaljšano bivanje pri starših, dejavniki odločanja glede starševstva, odnosi, poroka, obremenjujoče izkušnje v otroštvu, travmatična izkušnja, pluralizacija družinskih potekov, iskanje pomoči, institucionalni kontekst, kompetence, generacija Z, sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija, podpora in viri moči, duševno zdravje in duševna stiska, posledice travme, retravmatizacija, družine, vloga socialne delavke, korist otroka, oče, očetovski dopust, aktivna vloga očeta, stiki pod nadzorom, socialno delo na področju varstva otrok in družine ter zaščite otrok, zaščita otrok, na razumevanju travme utemeljen pristop, sekundarna travma, otrok kot priča nasilju nad staršem, razvojna kompleksna travma pri otroku, intimnopartnersko nasilje, dejavniki uporabnika