Kontaktne dvojne zvezde so tesne dvojnice, pri katerih sta zvezdi v fizičnem stiku in si delita atmosfero. Obsegajo približno ~ 10-20 % vseh dvojnih zvezd v dosedanjih fotometričnih in spektroskopskih pregledih neba, kot sta Kepler in OGLE. Na tisoče svetlobnih krivulj in spektrov teh zvezd je že na voljo in pričakujemo, da se bo število podatkov povečalo za nekaj redov velikosti z novimi pregledi celotnega neba, kot sta Gaia in LSST. Kljub velikemu številu podatkov kontaktnih dvojnic, njihova struktura še zmeraj ni v celoti razkrita. Sodobna orodja za analizo podatkov dvojnih zvezd ne upoštevajo teoretičnih modelov prenosa mase in toplote v kontaktnih dvojnicah, kar je posledica nedoslednosti in kompleksnosti problema. Namesto tega, analiza svetlobnih krivulj poteka z modeliranjem kontaktnih ovojnic s pomočjo modelov sevanja črnega telesa ali atmosfer enojnih zvezd. Disertacija poudarja ključne probleme in nedoslednosti modeliranja kontaktnih dvojnih zvezd danes ter predlaga način kako uskladiti veliki pritok opazovalnih podatkov in pomanjkanje natančnih modelov za analizo le-teh. Opisana so osnovna načela nove kode za sevalni prenos ter uporaba kode za modeliranje sevalnega prenosa v različnih geometrijskih in zvezdnih strukturah. Končni cilj tega ambicioznega projekta je izračun atmosferskih modelov kontaktnih dvojnih zvezd in njihova uporaba v sodobnih kodah za analizo dvojnic. To bo omogočilo preskušanje številnih teoretičnih modelov na visokokakovostnih podatkih iz sedanjih in prihodnjih obsežnih pregledih neba, ki ne bi le razkrili resnične strukture in populacije kontaktnih dvojnic, ampak tudi odkrili bistvene lastnosti njihovega nastanka in razvoja.
|