Proučevali smo medsebojni vpliv konja in jahača med izvajanjem dresurnih nalog z uporabo inercijskih senzorjev, pripetih na oba jahačeva boka. Šest jahačev je jahalo deset konjev v ravni liniji (ST), v levem (LSC) in v desnem malem krogu (RSC). Izvajanje dresurnih nalog je bilo posneto s statično video kamero. Začetek in konec posamezne dresurne naloge smo določili z uporabo video posnetkov. Časi na video posnetku so sinhronizirani s časi, ki jih je zabeležil akcelerometer. Iz podatkov o pospešku in hitrosti smo izračunali pot ter povprečne vrednosti za vse uporabne korake. Vertikalni premik (ROM) smo izračunali kot razliko med maksimalno in minimalno vrednostjo. Podatke smo analizirali s statističnim paketom SAS/STAT. Povprečen ROM je znašal 141.5±18.2 mm. Najmanjši ROM smo zmerili pri LSC (139.6±16.5 mm) in največjega pri RSC (143.2±19.4 mm). Statistični model je pokazal, da ima dresurni element (p=0,0052) in pozicija senzorja (p=0,0166) statistično značilen vpliv na ROM. Velike razlike smo opazili med povprečnimi vrednostmi za posamezne jahače in posamezne konje. Z analizo variance smo pojasnili 51,9% variabilnosti ROM z vplivom konja, 16,5% z vplivom jahača in 9.5% za interakcijo med njima. Zaključili smo, da ima konj največji vpliv na gibanje v vertikalni smeri. Jahač ravno tako pomembno prispeva k opazovanim razlikam. Posamezni dresurni elementi in položaj senzorja manj vplivajo na obseg gibanja.
|