izpis_h1_title_alt

Primerjava instituta izčlenitve z vidika splošne gospodarske in insolvenčne zakonodaje.
ID Uršič, Jaka (Avtor), ID Simoneti, Marko (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,17 MB)
MD5: D5C00FC4109B452368FD4E26934E5C72
PID: 20.500.12556/rul/eb3defd2-f39b-4d43-a500-9490ab13a023

Izvleček
Izčlenitev predstavlja relativno nov institut statusnega preoblikovanja oziroma načina delitve gospodarske družbe v slovenski gospodarski zakonodaji. V splošno gospodarsko zakonodajo se je institut izčlenitve uvedel šele leta 2008 z novelo zakona ZGD-1B. Ključna razlika med izčlenitvijo in drugima oblikama delitve družbe je v imetništvu deležev v prevzemni ali novoustanovljeni družbi, saj deleži v prevzemni ali novoustanovljeni družbi pripadejo prenosni družbi sami in ne njenim družbenikom ali lastnikom. Šele s predzadnjo novelo ZFPPIPP-F z začetkom veljavnosti konec leta 2013 in kot odgovor na težave, ki jih je slovensko gospodarstvo utrpelo v nedavni gospodarski krizi, pa se je v insolvenčno zakonodajo uvedel institut reševanja insolvente družbe s finančnim prestrukturiranjem z izčlenitvijo, ki se izvaja v postopku prisilne poravnave. Ključni namen ukrepa je ohranitev zdravih jeder v insolventni družbi, omogočanje njihovega nadaljnjega poslovanja ter njihova prodaja z ozirom na čim boljše poplačilo upnikov. Namen magistrskega dela je primerjati ureditev instituta izčlenitve v gospodarski in insolvenčni zakonodaji in predstaviti ključne razlike med ureditvijo v obeh zakonih. Krovna ureditev izčlenitve je vsebovana v ZGD-1. Ureditev v ZFPPIPP glede izčlenitve napotuje na smiselno uporabo določb ZGD-1. Vseeno pa obstajajo razlike v ureditvi, ki so posledica različnih okoliščin, v katerih se izčlenitev izvaja. Različna ureditev v obeh zakonih je posledica prilagoditve instituta za uporabo v insolvenčnem postopku, saj v nasprotnem primeru, ob popolnem sklicevanju na uporabo določb ZGD-1 o izčlenitvi, njegova uporaba v insolvenčnem postopku ne bi bila mogoča ali smiselna. Vsekakor pa uvedba izčlenitve pomeni pozitiven premik v razvoju slovenske gospodarske in insolvenčne zakonodaje.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Statusno preoblikovanje, delitev, izčlenitev, prisilna poravnava, insolventnost, finančno prestrukturiranje
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:PF - Pravna fakulteta
Leto izida:2017
PID:20.500.12556/RUL-96963 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:15849041 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:18.10.2017
Število ogledov:4430
Število prenosov:1057
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Comparison of carve-out in the general economic and in the insolvency legislation.
Izvleček:
Carve-out is a relatively new notion of status transformation or way of company division in Slovenian economic legislation. In general economic legislation, the carve-out was introduced in 2008 with the amendment of the Companies Act (ZGD-1B). The key difference between carve-out and other forms of company division is in ownership of shares in the acquiring or newly established company, since the shares in the acquiring or newly established company are entitled to the transferring company itself and not to its owners. Only with the penultimate amendment of the Financial Operations, Insolvency Proceedings and Compulsory Winding-up Act (ZFPPIPP-F), which came into force at the end of 2013 as a response to the difficulties that the Slovenian economy has suffered in the recent economic crisis, the compulsory settlement with the financial restructuring with carve-out was introduced into Slovenian insolvency legislation. The key purpose of this measure is to maintain the healthy cores of the insolvent company, to enable their further business and their sale, with a view to repay the creditors. The purpose of the thesis is to compare the carve-out in the economic and in the insolvency legislation and to present the key differences between the arrangements in both acts. The key regulation of the carve-out is described in the Companies Act (ZGD-1). However, there are differences in the regulation, which are the result of the different circumstances in which the carve-out is performed. The different arrangements of the carve-out in both acts are the result of the adaptation of the carve-out for the use in the insolvency procedure; otherwise, in full reference to the Companies Act (ZGD-1) carve-out provisions, the use of the carve-out would not be possible or reasonable in insolvency proceedings. In any case, the introduction of the carve-out represents a positive shift in the development of the Slovenian economic and insolvency legislation.

Ključne besede:Statutory restructuring, division, carve-out, compulsory settlement, insolvency, financial restructuring

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj