izpis_h1_title_alt

Delo reševalca in dejavniki tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni : diplomsko delo
ID Jurkovič, Urška (Avtor), ID Starc, Andrej (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,23 MB)
MD5: 3D3886678467393868E7DDBB8A533D08
PID: 20.500.12556/rul/5198f3d4-0622-4fad-85dd-74cdb0b6ff08

Izvleček
Uvod: Urgentna medicina je osredotočena predvsem na zagotavljanje kakovostne nujne medicinske oskrbe in pomoči. Ker je pojav nesreč nepredvidljiv, mora biti nudenje nujne medicinske pomoči prisotno 24 ur na dan. Izmensko delo pa ima številne negativne posledice za zaposlene. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti dejavnike tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni, raziskati, v kolikšni meri so reševalci, ki delujejo na terenu, izpostavljeni omenjenim dejavnikom tveganja ter koliko zaposlenih na reševalnih postajah Ljubljana in Kranj že ima znane srčno-žilne bolezni. Metode: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Ciljna populacija so bili reševalci in dispečerji, zaposleni na reševalnih postajah Ljubljana in Kranj. Sekundarne vire smo pridobili prek podatkovnih baz PUBMED, MEDLINE, CINAHL in SCIENCE DIRECT, kjer smo od 49 zadetkov uporabili 18 preglednih in izvirnih znanstvenih relevantnih člankov. Drugi del diplomskega dela je temeljil na kvantitativni raziskavi, kjer smo podatke pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. K sodelovanju je bilo povabljenih 134 zaposlenih, od katerih jih je anketni vprašalnih ustrezno izpolnilo 78. Predhodno je bila izvedena pilotna študija, kvantitativni podatki pa so bili obdelani v statističnem programu SPSS. Rezultati: Večina anketirancev ne poroča o srčno-žilnih boleznih, 5 udeležencev pa ima diagnosticirano arterijsko hipertenzijo, 4 od njih zdravljeno. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da stres in stopnja izobrazbe nista pomembno povezana ter da se reševalci, ki poročajo o višji stopnji zaznanega stresa, ne zatekajo k pitju alkoholnih pijač. Tudi vrednost zaznanega stresa je bila med anketiranimi relativno nizka. Raziskava pa je potrdila, da zaposleni s prekomerno telesno težo pogosteje trpijo za nespečnostjo. Pri zaposlenih bi morali biti bolj pozorni na njihovo psihično in fizično zdravje, saj lahko s preventivnimi ukrepi bistveno zmanjšamo nevarnost za nastanek srčno-žilnih in drugih bolezni.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:diplomska dela, zdravstvena nega, reševalci, srčno-žilne bolezni, stres, debelost, dejavniki tveganja, nujna medicinska pomoč
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Organizacija:ZF - Zdravstvena fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik: [U. Jurkovič]
Leto izida:2017
Št. strani:24 str., [12] str. pril.
PID:20.500.12556/RUL-96737 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:5346411 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:13.10.2017
Število ogledov:2378
Število prenosov:915
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The work of a paramedic and risk factors for cardiovascular diseases : diploma work
Izvleček:
Introduction: Emergency medicine concentrates especially on providing urgent and immediate medical care and attention. Due to the unpredictability of the accidents, the urgent medical attention has to be provided 24 hours a day. However, the shift work involves various negative consequences on the employed. Purpose: This degree thesis presents the risk factors that may affect the development of the cardiovascular diseases. Furthermore, the work explores the extent to which the emergency medical technicians working on the field are exposed to the above mentioned factors. In addition, the thesis examines the amount of the paramedics with already known cardiovascular diseases who are employed at the emergency medical services both in Ljubljana and Kranj. Methods: The thesis consists of a theoretical and an empirical part. The subjects included in the research have been the emergency medical technicians and medical dispatchers employed at the emergency medical services in Ljubljana and Kranj. Databases PUBMED, MEDLINE, CINAHL and SCIENCE DIRECT have provided the secondary sources to the present work. Eighteen relevant and original medical articles have been studied and used for the research. The second part of the degree thesis has been based on the quantitative study, in which the data has been gained via a specially designed questionnaire. While 134 employed were asked to fulfill the questionnaire, only 78 subjects appropriately concluded the survey. Prior to the initial study, a pilot study has been conducted. Finally, the quantitative data has been analysed in the statistical programme SPSS. Results: Most subjects do not report on cardiovascular diseases. Nevertheless, five subjects had a pre-existing arterial hypertension, four of them were treated for this medical condition. Discussion and conclusion: Results indicate that stress and the level of education are not strongly correlated. Moreover, according to the research the emergency medical technicians with a reported higher level of stress do not resort to drinking alcohol. In addition, the stress values among the subjects were relatively low. Nevertheless, the research finds a strong correlation between obesity in the employed and insomnia. In conclusion, more attention is to be paid to the employed's mental and physical health. Preventive measures may contribute to a considerable decrease in the development of cardiovascular and all other diseases.

Ključne besede:diploma theses, nursing care, emergency medical technician, cardiovascular diseases, stress, obesity, risk factors, emergency medical care

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj