V okviru disertacije so bile opravljene eksperimentalne in analitične raziskave vpliva uklona vzdolžne armature na potresni odziv armiranobetonskih mostnih stebrov. Na osnovi obstoječih testov tipičnih mostnih stebrov I oblike so bili zasnovani ciklični preizkusi pravokotnih pasnic mostnih stebrov oz. pravokotnih stebrov. Analiziran je bil vpliv neustreznih konstrukcijskih detajlov, vpliv krovne plasti na nosilnost in duktilnost elementov ter na uklon vzdolžne armature. Po pregledu literature so bili zbrani podatki o 63 eksperimentih, v katerih je bil dokumentiran globalni ali lokalni uklon vzdolžne armature. Vsi so bili uvrščeni v novo zgrajeno t.i. `uklonsko' bazo podatkov, s pomočjo katere je bil predlagan tudi analitičen izraz za ocenitev postkritične togosti armirano betonskih stebrov. Vsi stebri iz `uklonske' baze so bili analizirani z obstoječimi inženirskimi modeli, ki se običajno uporabljajo za potresno analizo konstrukcij. Ugotovljeno je bilo, da v stebrih s pomanjkljivimi konstrukcijskimi detajli dostikrat niso izpolnjene temeljne predpostavke teh modelov, zato so bile za primer pravokotnih stebrov predlagane njihove izboljšave. Izpeljan je bil nov postopek za določitev vpliva uklona vzdolžne armature in stremen z neustreznimi konstrukcijskimi detajli na efektivnost objetja jedra betona. V ta namen so bile narejene analize z bolj podrobnimi modeli končnih elementov. Izvedene so bile tudi eksperimentalne raziskave utrjenih stebrov. Najprej je bil ciklično testiran tipičen I mostni steber, ki je bil utrjen s karbonskimi vlakni. Ugotovljeno je bilo, da je zaradi neugodnega razmerja višine in širine prečnega prereza pasnic običajna pasivna utrditev neučinkovita. Zaščitna plast betona se sorazmerno hitro zdrobi in objetje iz karbonskih vlaken postane nefikasno. Na osnovi teh zaključkov je bila zasnovana bolj učinkovita potresna utrditev pravokotnih stebrov. Steber je bil objet s prednapetimi karbonskimi vlakni, odstranjena je bila krovna plast betona, izravnana s slojem epoksidne smole in v največji možni meri so bili zaokroženi robovi prereza. Na ta način je bila povečana deformacijska kapaciteta stebra za več kot 70%. Utrjeni stebri s pomanjkljivimi detajli so bili analizirani s podobnimi numeričnimi modeli kot predhodni stebri.Tudi za primer takih stebrov so bile predlagane primerne spremembe obstoječih numeričnih modelov.
|