izpis_h1_title_alt

Razmejitev in polnjenje patoloških lezij na magnetnoresonančnih slikah možganov
ID RAVNIK, DOMEN (Avtor), ID Špiclin, Žiga (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (18,13 MB)
MD5: 46601558035BF2944C6F3150B1FE5C1E
PID: 20.500.12556/rul/29ff9f57-c780-4869-8b47-923d1c8b34c1

Izvleček
Možganske bolezni uvrščamo med vodilne vzroke telesne in duševne invalidnosti v sodobni družbi. Zgodnejša diagnoza in pravočasno ter učinkovito zdravljenje teh bolezni je mogoče le z objektivnim, visoko-občutljivim in zanesljivim opazovanjem bolnikov, ki kot tako omogoča razumevanje nastanka in napredovanja bolezni ter vrednotenja učinkovitosti novih zdravil. Med nevrodegenerativne bolezni spada tudi multipla skleroza, za katero so poleg kliničnih simptomov, ki jih zaradi visoke raznolikosti težko točno in ponovljivo merimo, značilni tudi paraklinični simptomi, kot npr. vnetje aksonske ovojnice. Vnetje je dobro vidno na magnetnoresonančnih (MR) slikah glave, na katerih opazimo lokalna vnetna žarišča oz. lezije. Tomografsko slikanje z MR je zato standardna slikovna tehnika za diagnozo in spremljanje multiple skleroze. Patološke procese v možganih lahko objektivno vrednotimo z opredelitvijo števila, velikosti, oblike in anatomske lege možganskih struktur, npr. z ročnim obrisovanjem oz. razmejitvijo teh struktur. To je v splošnem zelo zahtevno, časovno zamudno in stroškovno neučinkovito opravilo, predvsem pa podvrženo subjektivni oceni radiologa in zato nezanesljivo. Z avtomatskimi postopki lahko zagotovimo mnogo hitrejše, natančnejše in bolj ponovljive razmejitve. Za avtomatsko razmejitev patoloških struktur je bilo v zadnjih letih razvitih veliko različnih postopkov. Glede na kakovost razmejitve bi lahko izpostavili postopke strojnega učenja, predvsem metodi naključnih gozdov in konvolucijskih nevronskih mrež. Oba postopka smo preizkusili, kvantitativno ovrednotili in medsebojno primerjali na zbirki MR slik bolnikov z multiplo sklerozo. Boljše rezultate smo dobili z metodo konvolucijskih nevronskih mrež, poleg tega pa smo ugotovili, da je metoda naključnih gozdov zelo občutljiva na postopke predobdelave MR slik, medtem ko na metodo konvolucijskih nevronskih mrež predobdelava skorajda nima vpliva. Izkazalo se je, da so rezultati razmejitve odvisni tudi od naprave, s katero so bile slike zajete. Poleg patoloških struktur je za spremljanje poteka in zdravljenja multiple skleroze ključnega pomena kakovostna razmejitev zdravih tkiv, ki se s pojavom lezij občutno poslabša. Razvili smo postopek polnjenja lezij na MR slikah, s katerim lahko razmejitev zdravih tkiv bistveno izboljšamo. Postopek smo objektivno vrednotili in primerjali s tremi uveljavljenimi algoritmi, in sicer za različne velikosti lezij. Predlagana metoda se je izkazala za boljšo od uveljavljenih metod. Avtomatski postopki za obdelavo in analizo MR slik v klinični praksi zaenkrat še niso uveljavljeni. Z uvedbo takih postopkov bi bilo delo radiologov lahko bolj učinkovito, predvsem pa bi iz MR slik lahko natančno in ponovljivo izločili več objektivnih informacij o bolezni. To so npr. kvantitativne meritve zdravih in patoloških struktur v možganih, ki nevrologom omogočajo dodaten vpogled v stanje bolezni.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:nevrodegenerativne bolezni, slikanje z magnetno resonanco, analiza slik, razmejitev in polnjenje lezij, naključni gozdovi, konvolucijske nevronske mreže
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FE - Fakulteta za elektrotehniko
Leto izida:2017
PID:20.500.12556/RUL-91863 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:25.04.2017
Število ogledov:8078
Število prenosov:710
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Segmentation and filling of pathologic lesions on brain magnetic resonance images
Izvleček:
Brain diseases are the leading cause of physical and mental disability in modern society. Timely diagnosis and effective treatment of these diseases are possible only with an objective, highly-sensitive and reliable tools for observing the patients. These tools are also the basis for understanding the cause and progression of the disease as well as for evaluating the effectiveness of new drugs. One of the neurodegenerative diseases that affects young adults and spans across their entire lifetime is multiple sclerosis (MS). The clinical symptoms of MS are difficult to assess in an accurate and reproducible manner due to their highly heterogeneous manifestation. On the other hand, one of the morphologic characteristics of MS is multi-focal nerve injury. The inflammatory response that accompanies the multi-focal neural injury is clearly visible in magnetic resonance images (MRI) of the brain, where multiple local inflammatory regions also known as lesions can be observed. For that reason, magnetic resonance imaging became a standard imaging technique for diagnosis and monitoring of MS. Pathological brain processes can be objectively evaluated by defining the number, size, shape and anatomical position of brain structures, e.g. by manually outlining these structures. This task is very challenging, time-consuming, but most of all subjective and thus unreliable. On the other hand, automatic analysis of MRI can provide much faster, more accurate and reproducible results. In recent years, several techniques for automatic segmentation of pathological structures have been proposed. Currently, the most successful methods are based on machine learning techniques, such as random forests and convolutional neural networks. We have quantitatively evaluated both methods and objectively evaluated and cross-compared their performance on an MRI image dataset of patients with MS. Best results were obtained with the convolutional neural networks. We also found that random forests are very sensitive to the pre-processing of MRI images, while this has almost no impact on convolutional neural networks. Furthermore, we found that the type of MRI scanner and the distribution of lesion sizes also have an important impact on the lesion segmentation. Besides the pathological structures, a high-quality segmentation of healthy tissue is crucial to monitor the course and treatment efficacy of MS. From the literature it is known that with the presence of lesions on MRI images, the segmentation of healthy tissue is generally inadequate. For this purpose, we have developed a lesion filling approach, which allows the delineation of healthy tissue to be substantially improved. The method was objectively evaluated and compared to three state-of-the-art lesion filling methods. Experimental results revealed that the proposed method significantly outperformed the other three methods. Automatic analysis of MRI images is not yet common in clinical practice. The introduction of such technology would clearly help the radiologists to work more efficiently and extract more information from the MRI images. The information in the form of quantitative measurements of healthy and pathological structures of the brain could offer important additional insight into disease activity.

Ključne besede:neurodegenerative diseases, magnetic resonance imaging, image analysis, lesion segmentation and filling, random forest, convolutional neural network

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj