izpis_h1_title_alt

Identiteta in nepremična kulturna dediščina : diplomsko delo
ID Veršič, Natali (Avtor), ID Tomšič Amon, Bea (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://pefprints.pef.uni-lj.si/4032/ Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
V diplomskem delu Identiteta in nepremična kulturna dediščina je bil namen ugotoviti, kako se prebivalci Spodnje Šiške identificirajo s svojim krajem, torej Spodnjo Šiško, z državo Slovenijo in Evropsko unijo. Namen je bil tudi spoznati, kakšno je poznavanje nepremične kulturne dediščine Spodnje Šiške, lokalnega in tudi državnega pomena ter kakšen odnos imajo prebivalci do njene ohranitve. Predmet raziskave je bil, ali so identitete med seboj kako povezane in ali so povezane s poznavanjem nepremične kulturne dediščine. Ne nazadnje pa še, kaj je tisto, kar vpliva na željo po ohranitvi nepremične kulturne dediščine, in ali imajo pri tem kakšno vlogo spol, starost in izobrazba. Po teoretični vsebini sledi empirični del, v katerem so natančneje zastavljena raziskovalna vprašanja in hipoteze. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika med prebivalci Spodnje Šiške. Po kvantitativni obdelavi podatkov sledijo rezultati, ki kažejo, da se prebivalci Spodnje Šiške v največji meri identificirajo s krajem, nato z državo in šele nazadnje z Evropsko unijo. Vsi, ki so se identificirali na lokalnem nivoju, so se identificirali tudi na nacionalnem nivoju, z evropsko identifikacijo pa se poistoveti slabe tri četrtine prebivalcev. Predvsem so se v evropski identiteti našli mlajši prebivalci z višjo končano stopnjo izobrazbe. Glede prepoznavanja nepremične kulturne dediščine so se prebivalci zelo dobro odrezali pri prepoznavi nepremične kulturne dediščine državnega pomena in slabše pri nepremični kulturni dediščini lokalnega pomena. Poznavanje je bilo boljše pri starejših generacijah in prebivalcih s končano višjo stopnjo izobrazbe. Izkazalo pa se je, da se večina prebivalcev zavzema za njeno ohranitev, kar je verjetno povezano z lokalno identiteto. Razlik med spoloma ni bilo zaznati ne pri identiteti, poznavanju nepremične kulturne dediščine ne pri želji po ohranitvi nepremične kulturne dediščine.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:lokalna identiteta, Spodnja Šiška, nacionalna identiteta, ecropska identiteta, nepremična kulturna dediščina, globalizacija
Vrsta gradiva:Diplomsko delo
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Založnik:[N. Veršič]
Leto izida:2016
Št. strani:49 str., [8] str. pril.
PID:20.500.12556/RUL-86806 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:719(043.2)
COBISS.SI-ID:11281481 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:05.09.2017
Število ogledov:1692
Število prenosov:291
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Identity and immovable cultural heritage
Izvleček:
The aim of the thesis, entitled Identity and intangible cultural heritage, was to determine how inhabitants of Spodnja Šiška identify themselves with the area, with Slovenia and the European Union. Another goal was to explore their knowledge of Spodnja Šiška’s intangible cultural heritage of local and national importance, and their attitude towards its preservation. The research examined whether identities are interconnected and whether they are linked to the knowledge of intangible cultural heritage. Lastly, the thesis looked into the factors affecting the wish to preserve intangible cultural heritage and the role of gender, age and education. The theoretical part is followed by the empirical part, which further defines the main research questions and hypotheses. The data was collected through a survey questionnaire distributed among residents of Spodnja Šiška. The results of quantitative analysis show that residents identify themselves with the area first, and only then with the state and finally with the European Union. All the people who identified themselves with the local area are did the same at the national level. Less than 75% of respondents identified themselves with the European Union. Younger residents with a higher level of education were more likely to feel closer to the European identity. However, the respondents were extremely successful in terms of knowledge of intangible cultural heritage of national importance, but they knew less about local intangible cultural heritage. It transpired that older generations and residents with a higher level of education knew more about the topic. The majority of the residents were in favour of heritage preservation, which is probably linked to their local identity. Gender did not play any part with regard to identity, knowledge of intangible cultural heritage or the wish to preserve it.

Ključne besede:identity, cultural heritage, identiteta, kulturna dediščina

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj