izpis_h1_title_alt

Primerjava različnih metod določitve položaja pri katastrski izmeri : diplomska naloga
ID Novak, Marko (Avtor), ID Pavlovčič Prešeren, Polona (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Lisec, Anka (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,29 MB)
MD5: 5711C255F694B7FBB800C107FAAD39C1
PID: 20.500.12556/rul/3ddb71eb-2040-41e5-a4f0-304361ecc9e7

Izvleček
Danes je v nalogah zemljiškega katastra uporaba tehnologije GNSS za določitev položajev točk nujno potrebna. V primernih pogojih za izvedbo izmere GNSS lahko položaje točk določamo neposredno z različnimi geodetskimi metodami izmere GNSS. V primerih nezmožnosti sprejema signalov s satelitov GNSS zaradi ovir na primernih mestih z GNSS vzpostavimo točke, preko katerih s klasičnimi metodami geodetske izmere določimo položaj v referenčnem koordinatnem sistemu. V diplomski nalogi smo se osredotočili na praktično uporabo različnih metod izmere GNSS pri določitvi koordinat zemljiškokatastrskih točk dveh urejenih parcel. Primerjali smo koordinate, ki so bile dobljene z različnimi metodami izmere GNSS ter kombinacijo GNSS in klasične izmere. Pri primerjavi koordinat smo za referenčne privzeli koordinate, pridobljene z obdelavo opazovanj statične izmere GNSS. Glede na te smo določali kakovost določitve koordinat z ostalimi metodami. Nadalje smo različno pridobljene koordinate uporabili za izračun površin zemljišč in ocenjevali vpliv kakovosti koordinat na izračunano površino zemljišča. Ugotovili smo, da je trikratna ponovna določitev koordinat z metodo RTK nujno potrebna, saj se v enkratni določitvi lahko zgodi, da je položaj točke zaradi vplivov na opazovanja določen nepravilno, kar nadalje vpliva na nepravilno določitev površine zemljišča. V nalogi smo ugotovili, da nepravilna določitev koordinate ene točke velikosti nekaj dm privede do napake v izračunu obravnavane površine zemljišča v vrednosti 14 m2, kar znaša 0,18% celotne površine parcele.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:geodezija, diplomska naloga, UNI, GIG, zemljiški kataster, tehnologija GNSS, klasične geodetske metode, parcela, metode izmere GNSS, površina zemljišča
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FGG - Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[M. Novak]
Leto izida:2016
Št. strani:XII, 34 str., [2] str. pril.
PID:20.500.12556/RUL-86466 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:528.44(043.2)
COBISS.SI-ID:7843425 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:09.12.2016
Število ogledov:3634
Število prenosov:665
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Comparison of different positioning methods at cadastral survey
Izvleček:
Nowadays in the functions of a land cadastre, the use of GNSS technology in determining point positions is absolutely essential. In appropriate conditions for carrying out a GNSS survey, the positions of the points can be directly determined using various surveying methods of the GNSS survey. In situations where the signals from the GNSS satellites cannot be received due to obstacles, we can set up reference points using the GNSS, than we can use conventional surveying methods for determination of the positions in the reference coordinate system. Our thesis focuses on the practical use of the various GNSS surveying methods when trying to determine the coordinates of land cadastre points of two land plots with determined boundaries. We compared the coordinates obtained with different GNSS methods and with a combination of GNSS and conventional surveys. For the comparison, we used the coordinates obtained through processing observations of the static GNSS surveys as reference. Based on these, we established the quality of coordinate determining with other methods. Furthermore, we used the differently obtained coordinates to calculate the surface area and evaluated the impact of the coordinate quality on the calculated surface area. We found out, that it is essential to repeat the RTK measurements three times, because if done only once, the position of the points can be determined falsely due to external influences on the observation. In turn, that can also result in an incorrectly calculated surface area. Our thesis identified that, in determining the coordinates, a mistakes of just a few decimetres can lead to a far bigger mistake of 14m2 (0,18%) in the surface area calculations.

Ključne besede:geodesy, lend cadastre, GNSS technology, conventional surveying methods, land plot, GNSS surveying methods, surface area

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj