Multiculturalism as a globalizing challenge to local cultural identities and heritages

Šabec, Ksenija (avtor)

The article proceeds from two theses: that the protection of local cultural identities and heritages as a method for maintaining and even enhancing local (and also national) cohesion in the face of globalizing challenges is sensible and justified only under the condition that the cultural heritage is constructed on the basis of multiculturalism, and the intertwinement and interaction between diverse various local lifeworlds; and that (re)constructed local (territorial) cultures and identities cannot be completely captured by binary and oversimplified definitions of old and new localisms. Both of these theoretical premises are with the help of structured and semi-structured interviews applied to a case study of the cultural, potentially economic, political, and social transformation of specific local, territorial, and cultural identities in the town of Idrija, Slovenia, as a geographically remote and delineated "hill" town with a specific cultural, natural, and technical (industrial) tradition and heritage. The value of its very specific heritage was recognized by its successful inscription in 2012 to the list of UNESCO World Heritage sites as an example of institutional and symbolic global proximity and presence.

• Jezik: Angleški jezik
• Vrsta gradiva: Delo ni kategorizirano
• Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
• Organizacija: FDV - Fakulteta za družbene vede
• Leto izida: 2014
• Št. strani: Str. 393-415, 425
• Številčenje: Letn. 51, posebna št.
• PID: 20.500.12556/RUL-85385
• UDK: 316.7:339.97(497.4)
• ISSN pri članku: 0040-3598
• COBISS.SI-ID: 33268061
• Datum objave v RUL: 20.09.2016

Gradivo je del revije

• Naslov: Teorija in praksa : revija za družbena vprašanja
• Skrajšan naslov: Teor. praksa
• Založnik: Fakulteta za družbene vede
• ISSN: 0040-3598
• COBISS.SI-ID: 763652

Sekundarni jezik

• Jezik: Slovenski jezik

Izvleček

Članek izhaja iz dveh trditev: prvič, zaščita lokalnih identitet in dediščine kot metode za ohranjanje ali celo spodbujanje lokalne (in tudi nacionalne) kohezije v kontekstu izzivov globalizacije je smiselna in upravičena samo pod pogojem, če je kulturna dediščina zgrajena na podlagi multikulturnosti ter prepletenosti in interakcije med različnimi lokalnimi življenjskimi svetovi; drugič, (re)konstruirane lokalne (teritorialne) kulture in identitete ne morejo biti v popolnosti zajete z binarnimi in poenostavljenimi definicijami "starih" in "novih" lokalizmov. Obe teoretični premisi sta, s pomočjo strukturiranih in pol-strukturiranih intervjujev, uporabljeni pri študiji primera kulturne, potencialno ekonomske, politične in družbene preobrazbe specifičnih lokalnih, teritorialnih in kulturnih identitet v Idriji kot geografsko oddaljenem in razmejenem "hribovskem" mestu s specifično kulturno, naravno in tehnično (industrijsko) tradicijo in dediščino. Vrednota njene zelo specifične dediščine je bila prepoznana z uspešnim vpisom na seznam krajev Unescove svetovne dediščine kot primer institucionalne in simbolne globalne bližine in prisotnosti. Poleg tega je v Idriji sedež nadnacionalnega podjetja z globalno proizvodnjo in trženjem na strateških svetovnih trgih.