Članek temelji na novi opredelitvi evroregije s tremi suborganizacijami, od katerih vsaka izpolnjuje svoje cilje. Imamo evroregijo čezmejnega sodelovanja, evroregijo funkcionalnih omrežij in evroregijo makroinfrastruktur. V članku avtor o vsaki razpravlja v kontekstu opredelitve evroregije ter njenih posamičnih elementov in vidikov: kje in kdaj je določene opredelitve mogoče uporabiti, o geografskih območjih, o demografski gostoti, o notranjih in zunanjih omrežjih, o institucijah, o ciljih in vlogah družbenih elit, o funkcijah, časovnih okvirih uresničevanja ciljev, okoljskih domenah in končno o kombinaciji vseh analiziranih vprašanj v smislu svojevrstnega algoritma.
|
